TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva pošlje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Tožnik je bil dne 18/12-1990 poškodovan v prometni nesreči in mu je tožena zavarovalnica že poravnala materialno škodo na udeleženem vozilu in uveljavljano nepremoženjsko škodo tako, da je predmet te pravde le še izpadli dohodek iz vzreje šampinjonov za čas približno šestih mesecev, ko je bil v posledici nesreče na bolniškem staležu.

Z napadeno sodbo je prvo sodišče sledilo zahtevku iz zgornjega škodnega naslova in to v celotnem uveljavljanjem znesku tolarske protivrednosti 35.520 DEM z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje. Toženo zavarovalnico je zavezalo še h povračilu pravdnih stroškov v višini 216.312,00 SIT. Sprejeto odločitev je prvo sodišče oprlo na izvedenski mnenji dipl. biologa A.P. in zdravniškega izvedenca prim. dr. Z.T.

Zoper takšno sodbo se tožena zavarovalnica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev, s ponovljenim sojenjem. V predloženih pritožbenih izvajanjih izpostavlja, da izvedenčevo mnenje o izpadlem dohodku ne upošteva stroškov gojenja, nerazčiščeno pa da je ostalo tudi vprašanje, koliko gob bi tožnik sploh prodal v kritičnem času in če bi dela lahko opravil z drugimi delavci, ko bi naj s tem tudi sam soprispeval k manjši škodi.

Tožeča stranka na vloženo pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena in je preizkus zadeve pokazal naslednje: Tožniku bi šla odškodnina za zatrjevani izpad dohodka v zvezi z gojenjem šampinjonov samo v tolikšnem obsegu, da bi z njo bil ustvarjen položaj, kot če obravnavanega škodnega dogodka (190. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ne bi bilo.

Iz obrazložitve napadene sodbe je sicer razvidna ugotovitev prvega sodišča, da je bil tožnik za gojenje šampinjonov nesposoben v času od 18/12-1990 do 9/6-1991 in da naj bi po izvedenčevem mnenju bil zato prikrajšan za izpadli dohodek v višini tolarske protivrednosti vtoževanih 35.592 DEM. Vendar je to zaenkrat premalo, da bi bilo tovrstni odločitvi prvega sodišča mogoče pritrditi, pri čemer sodišče druge stopnje še opozarja, da je na ozemlju Republike Slovenije veljavno plačilno sredstvo tolar, in kar veleva ustrezno oblikovanje tožbenega zahtevka, ne pa, da se ta glasi na plačilo tolarske protivrednosti tuje valute in čemur je nepravilno sledilo tudi prvo sodišče. Razen tega predstavlja obravnavani izpad dohodka čisto denarno terjatev s temu ustreznim priznanjem njene višine in pričetkom teka zamudnih obresti.

Predvsem pa je v razveljavljeni sodbi ostala povsem neobrazložena višina tožniku dosojenega zahtevka in odločitve prvega sodišča pravzaprav ni bilo mogoče preizkusiti (13. točka drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Prvo sodišče je namreč v razlogih zgolj citiralo mnenje izvedenca biologa A.P. (l. št. 48 v spisu), brez vsake ocene tam prikazanih denarnih zneskov. Dalje se prvo sodišče sploh ni ukvarjalo z vprašanjem dejansko realizirane prodaje, čeprav ravno od nje zavisi ustvarjeni dohodek. Nerazčiščena je ostala tudi siceršnja organizacija proizvodnje, ko že laična presoja pokaže, da bi gojenja v zatrjevanem obsegu tožnik ne mogel sam opravljati. Zato se zastavlja vprašanje, kako je tožnik preživljal bolniški stalež in če takrat vendarle ne bi mogel vsaj organizacijsko voditi gojitvenih del oziroma jih za ta čas poveriti drugim. Pritožnica ima namreč prav, da je tudi oškodovanec dolžan ravnati tako, da je škoda čim manjša (prvi odstavek 192. člena ZOR).

V ponovljenem sojenju naj po premotritvi toženkinih pritožbenih izvajanj, prvo sodišče torej zanesljivo ugotovi in razčisti obseg za kritični čas izpadlega dohodka. V ta namen naj predvsem zasliši tožnika o tem, kako je imel organizirano gojenje šampinjonov, če in s kolikimi delavci, kakšno je bilo pri tem njegovo delo, zakaj in če je v kritčnem času gojenje popolnoma opustil, kje je sicer opravljal prodajo in v kakšnem obsegu. Predvsem naj se to ugotovi za leto pred obravnavanim dogodkom, tudi s pribavo davčne napovedi in zaslišanjem takrat pri tožniku zaposlenih ljudi oziroma prič, ki bodo o zgornjih okoliščinah vedele kaj povedati. Po prej nakazanih dopolnitvah postopka, bo treba pribaviti še dopolnjeno mnnenje sodelujočega biologa in ga po potrebi zaslišati tudi na naroku. Pove naj, koliko delovnih moči je sicer potrebnih za redno gojenje gob v obsegu, zatrjevanem po tožniku in če to res sloni na enem samem človeku, kot bi izhajalo iz tožbenih trditev. Vsekakor mora sodišče dobiti odgovor na ključno vprašanje, zakaj popolni zastoj gojenja. Če je razlog samo na tožnikovi strani in če bi z deli sicer lahko nadaljeval s pomočjo drugih, v izogib večje škode, toženi zavarovalnici najverjetneje ne bo mogoče naprtiti plačila izpadlega dohodka v celotnem uveljavljanem obsegu.

Izvedenec biolog naj zato posreduje svoje mnenje še iz vidika prej zastavljenih vprašanj, pri tem pa določno opredeli in prikaže vse izdatke, ki bremenijo gojitelja gob, vse seveda po času in stanju iz obdobja, za katerega se zatrjuje obravnavani izpad dohodka. Izdatki in stroški, povezani z nemotenim gojenjem, se pri zahtevanem povračilu za zatrjevani izpad dohodka, seveda ne morejo upoštevati.

Po potrebi pa naj zdravniški izvedenec še pove, če je bila prizadetost tožnika za časa bolniškega staleža tolikšna, da res z ničemer in kakorkoli ne bi mogel sodelovati oziroma vsaj "iz razdalje" nadzirati del pri gojenju šampinjonov, ki bi jih pa sicer mogoče opravljali drugi.

Šele po nakazanih dopolnitvah postopka, in ko bo prvo sodišče storilo vse, da sporna dejstva ugotovi po resnici in popolnoma (7. člen ZPP), bo v zadevi mogoče pravilno razsoditi, sprejeto odločitev pa potem tudi zanesljivo utemeljiti z izvedenimi dokazi.

Vsled povedanega je bilo odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (369. in 370. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.

Citirane določbe prejšnjih zveznih zakonov, so bile uporabljene kot pravna pravila.

 

Tožniku bi šla odškodnina za zatrjevani izpad dohodka v zvezi z gojenjem šampinjonov v tolikšnem obsegu, kot bi z njo bil ustvarjen položaj, če obravnavanega škodnega dogodka (190. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ne bi bilo.Oškodovanec pa bi pri tem moral ravnati tako,da bi škoda bila čim manjša(prvi odstavek 192. člena ZOR.