TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prve nasprotne udeleženke se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvem odstavku točke II spremeni tako, da se preživninska obveznost A. A., EMŠO: ..., do hčerke B. B., EMŠO: ..., določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 1682/2017 z dne 5. 11. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 352/2019 z dne 27. 2. 2019 v višini 150 EUR mesečno od 1. 7. 2017 dalje zniža tako, da je A. A. dolžan B. B. plačati mesečno preživnino:

- za čas od 15. 3. 2021 do 31. 3. 2021 v znesku 55 EUR,

- od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 v znesku 100 EUR na mesec in

- od 1. 7. 2021 dalje v znesku 130 EUR na mesec.

II. V preostalem delu se pritožba prve nasprotne udeleženke in v celoti pritožba druge nasprotne udeleženke zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožbeno sodišče je seznanjeno z ustaljenim stališčem sodne prakse, da je namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola v tem, da se mu omogoči šolanje, torej, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča in da bi v primeru, če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), to izničilo namen preživnine. Navedeno abstraktno stališče je bilo v nadaljnji sodni praksi večkrat relativizirano na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki dopuščajo vsaj delno upoštevanje tudi študentskega oziroma dijaškega dela. Nedvomno je šibko materialno stanje oziroma nizka zmožnost za preživljanje preživninskih zavezancev okoliščina, ki dopušča tudi upoštevanje študentskega dela, torej ne z namenom razbremenitve preživninske obveznosti, ampak zato ker teh stroškov v celoti sami ne zmorejo in bi bilo ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihovih družinskih članov, ob dodatni okoliščini, kot je v obravnavanem primeru, ko so prejemki preživninskega upravičenca iz študentskega dela, ki ga zmore, ne da bi zato trpele študijske obveznosti, tako visoki, da skupaj z ostalimi prejemki presegajo znesek ugotovljenih potreb. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavani zadevi pravilno upoštevalo tudi študentsko delo prve nasprotne udeleženke.