TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka
po 172. členu KZ SFRJ lahko sodišče ugodi premoženjskopravnemu
zahtevku tudi v tistem delu, ki presega znesek, s katerim je
izdajatelj nekritega čeka neupravičeno razpolagal in ki je zato
sestavni del dejanskega stanja kaznivega dejanja, če je
premoženjskopravni zahtevek nastal zaradi kaznivega dejanja in če se
postopek zaradi obravnavanja premoženjskopravnega zahtevka ne bo
preveč zavlekel.
Obresti od zneska, s katerim je izdajatelj nekritega čeka
neupravičeno razpolagal, so zamudne obresti in se obračunavajo od
dneva izdaje nekritega čeka:
a) po obrestni meri za katero sta se imetnik bančnega tekočega računa
in banka s pogodbo o bančnem tekočem računu dogovorila, če pa
takšnega dogovora ni, pa
b) po obrestni meri, ki jo določi banka, če ta ne presega obrestne
mere, ki je še v skladu s socialistično moralo.
Banka lahko zahteva plačilo obresti od zamudnih obresti samo od
dneva, ko je pri sodišču vložila zahtevo za njihovo plačilo, to je od
dneva, ko je uveljavila premoženjskopravni zahtevek po določbah ZKP
(2. odstavek 279. člena ZOR).

Sestavni del kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po 172. členu KZ
SFRJ je tudi negativni saldo, ki je nastal na obdolženčevem tekočem
računu zaradi izdaje nekritega čeka. To pa ne pomeni, da sodišče v
kazenski sodbi v okviru odločitve o premoženjskopravnem zahtevku ne
bi moglo priznati oškodovancu zneska, ki presega znesek, ki je
sestavni del dejanskega stanja kaznivega dejanja. Po 1. odstavku 103.
člena ZKP se v kazenskem postopku obravnava na predlog upravičencev
premoženjskopravni zahtevek, ki je nastal zaradi kaznivega dejanja
(ne: ki je sestavni del dejanskega stanja kaznviega dejanja), če se s
tem ne bi preveč zavlekel ta postopek. Da se premoženjskopravni
zahtevek lahko obravnava v kazenskem postopku in da se o njem v
kazenskem postopku lahko tudi odloča, mora biti izpolnjena pozitivna
materialnopravna predpostavka: premoženjskopravni zahtevek je nastal
zaradi kaznivega dejanja, in ne sme biti podana negativna
procesnopravna predpostavka: postopek se zaradi obravnavanja
premoženjskopravnega zahtevka ne sme preveč zavleči. Drugih ovir za
obravnavanje premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskem postopku ni.
Zato upravičenci v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja izdaje
nekritega čeka lahko z uspehom uveljavljajo premoženjskopravni
zahtevek, ki presega znesek negativnega salda, ki je sestavni del
dejanskega stanja kaznivega dejanja, če izhaja ta presežek iz naslova
obresti, pa četudi so te kapitalizirane. Obrestni zahtevek je
vsekakor nastal zaradi kaznivega dejanja, ugotavljanje njihove višine
pa kazenskega postopka tudi ne bo preveč zavleklo, če bo upravičenec
(tudi na poziv sodišča) ravnal v smislu 3. odstavka 105. člena ZKP.
Pogodba o bančnem tekočem računu je pogodba civilnega prava, ki jo
okvirno ureja ZOR v 1052. do 1060. členu. Po tej pogodbi lahko
imetnik tekočega računa vsak trenutek razpolaga s saldom, ki nastane
na računu v njegovo dobro. Čim ga prekorači, ravna protipogodbeno,
razen če ni v pogodbi o tekočem računu (ki mora biti pismena - 1053.
člen ZOR) določeno, da lahko postane stanje na njegovem tekočem
računu za določen čas in do določenega zneska negativno. S trenutkom
protipogodbene prekoračitve sredstev, s katerimi lahko na svojem
tekočem računu razpolaga, nastane imetniku tekočega računa obveznost
vrniti jih. Od tedaj začno teči tudi zamudne obresti. Ker pa je
uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku v
dispoziciji upravičencev, bo kazensko sodišče odločilo o njem samo v
obsegu, v katerem ga je upravičenec uveljavlja. Zato ne bo moglo
priznati obresti za čas, za katerega jih upravičenec ni uveljavljal.
Če izda imetnik bančnega tekočega računa ček, ki po določbah pogodbe
o bančnem tekočem računu nima kritja, ravna protipogodbeno. Z dnem,
ko je razpolagal s sredstvi, s katerimi ne bi smel, nastane njegova
obveznost, omenjena sredstva vrniti, oziroma dobi banka zahtevek na
vrnitev omenjenih sredstev. S tem dnem začno zato teči tudi obresti.
Te pa niso pogodbene ampak zamudne. Imetnik bančnega tekočega računa
jih je namreč dolžan plačati od sredstev, ki jih je uporabil
protipogodbeno, ki jih torej sploh ne bi smel uporabiti. Dolžnikova
obveznost plačati zamudne obresti nastane že po zakonu z dnem
zapadlosti njegove obveznosti (1. odstavek 277. člena ZOR). Zato jih
je dolžan plačati tudi imetnik bančnega tekočega računa od
neupravičeno uporabljenih sredstev, čeprav v pogodbi o bančnem
tekočem računu o njih sploh ni nobene določbe, vendar samo v primeru,
če banka njihovo plačilo zahteva.
Dolžnost imetnika bančnega tekočega računa plačati zamudne obresti ne
nastane torej šele z ustreznim določilom v pogodbi o bančnem tekočem
računu. Pač pa se lahko pogodbeni stranki dogovorita, po kolikšni
obrestni meri bo plačeval imetnik bančnega tekočega računa zamudne
obresti, če bo nastala takšna situacija, da jih bo dolžan plačati. Če
se o višini obrestne mere dogovorita, potem je banka enostransko ne
more spreminjati. Lahko se tudi dogovorita, da bo banka zaračunala
morebitne zamudne obresti v skladu s svojim sklepom o obrestnih
merah. Vprašanje pa je, po kolikšni obrestni meri lahko zaračuna
banka zamudne obresti, če o tem v pogodbi o bančnem tekočem računu ni
nobenega določila.
Odloka o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list SFRJ, št. 19/82
in 40/83) v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, ker pogodba o
bančnem tekočem računu ni gospodarska pogodba iz 2. odstavka 25.
člena ZOR (2. odstavek 277. člena ZOR). Ker pa je vodenje tekočih
računov in opravljanje plačilnega prometa za njihove lastnike bančna
dejavnost, ki jo ureja poseben zakon - zakon o temeljih kreditnega in
bančnega sistema (Uradni list SFRJ, št. 2/77 in 59/82), tudi ni
mogoče za določitev višine obrestne mere uporabiti drugih ustreznih
določil ZOR, to je 1. odstavka 277. člena, ampak določila zakona o
temeljih kreditnega in bančnega sistema, ki določajo upravičenja bank
oziroma udeleženk samoupravnega sporazuma o združitvi v bančno
organizacijo. V okviru teh upravičenj pa lahko omenjene
družbenopravne osebe določajo tudi obrestne mere (zlasti 34. in 35.
člen omenjenega zakona).
Sodišče bo zato upoštevalo obrestno mero zamudnih obresti, ki jo bo
določila v okviru svojih upravičenj banka, če njena višina ni bila
pogodbeno dogovorjena. Pri tem pa ne bo moglo priznati veljavnosti
tolikšne obrestne mere, ki bi nasprotovala socialistični morali.
Natančnega merila, kolikšna obrestna mera bi bila še v skladu s
socialistično moralo, ni. Za primerjavo pa bi vendarle lahko služil
odlok o obrestni meri zamudnih obresti, ki določa 35 % obrestno mero.
Glede na določilo 3. odstavka 277. člena ZOR bi bilo možno prisoditi
celo zamudne obresti po obrestni meri, ki presega 35 %. Dokler
obrestna mera ne presega tiste stopnje, ki še vzdržuje realno
vrednost obveznosti ob njenem nastanku, ni mogoče govoriti o
obrestih, ki niso v skladu s socialistično moralo. Kdaj pa bo
uveljavljana obrestna mera omenjeno stopnjo presegla v takšni meri.
da je ne bo mogoče več upoštevati za priznanje obresti, bo najbrže
odvisno od situacije v času od nastanka obveznosti do odločitve
sodišča.
Ker zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema ne ureja
vprašanja plačila obresti od zamudnih obresti (3. odstavek 400. člena
ZOR se nanaša samo na pogodbene obresti iz kreditnega poslovanja bank
in drugih bančnih organizacij), bo treba glede tega vprašanja
uporabiti ustrezna določila ZOR in sicer 1. in 2. odstavek 279. člena
ZOR, v kolikor urejata plačilo obresti od zapadlih pa ne plačanih
zamudnih obresti. Po omenjenem zakonitem določilu pa je mogoče
zahtevati obresti od zamudnih obresti šele od dneva, ko je pri
sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zato bi morale banke
zapadle zamudne obresti od zneskov, s katerimi je imetnik bančnega
računa neupravičeno razpolagal z nekritim čekom obračunati z dnem, ko
vložijo zahtevek za vrnitev neupravičeno uporabljenega zneska, ga
temu prišteti, od takrat dalje pa od celotnega zneska (glavnice in
prištetih kapitaliziranih zamudnih obresti) zahtevati zamudne
obresti. Če pa (tudi na eventuelni poziv sodišča) tega ne bodo
storile, potem naj kazenska sodišča priznajo upravičencu v okviru
odločitve o premoženjskopravnem zahtevku glavnico, prištete
kapitalizirane zamudne obresti, nadaljnje zamudne obresti od glavnice
(zneska, uporabljenega z nekritim čekom) od dne, s katerim so bile že
zapadle zamudne obresti kapitalizirane, zamudne obresti od
kapitaliziranih zamudnih obresti pa samo od tistega dne dalje, ko je
bil premoženjskopravni zahtevek vložen.