TFL Vsebine / TFLGlasnik

Leta 2002, ko je postal vrhovni sodnik, je dobil znamenito Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje s področja ameriškega stečajnega prava v Nashvillu. V letih 2016 in 2017 je svetoval Vladi Republike Makedonije pri projektu predpristopne pomoči EU s področja insolvenčnega prava.
Področji njegovega strokovnega udejstvovanja sta poleg insolvenčnega prava (je predstavnik Slovenije v Uncitralu) tudi varstvo človekovih pravic (od leta 2015 je predstavnik Republike Slovenije pri Svetu Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov o varstvu človekovih pravic) in varstvo konkurence. Predava doma in v tujini ter objavlja v domačih (tudi v reviji Odvetnik) in tujih strokovnih publikacijah. Objavljal je tudi v športni publikaciji Trener.

Je izpraševalec za pravniški državni izpit, sodeluje v izpitni komisiji za upravitelje v postopkih insolventnosti in v komisiji za sodne izvedence ekonomske stroke za področje nelikvidnosti in prisilne poravnave.

Dr. Miodrag Đorđević je tudi mediator in trener mediatorjev.

Prav tako je zaprisežen športnik: s sedemnajstimi leti je opravil izpit za košarkarskega sodnika in sodil 20 let – tudi v zelo močni prvi jugoslovanski ligi. Njegova druga športna ljubezen je nogomet; vodil je nogometno ekipo društva Pravnik, ki je v ljubljanski veteranski ligi enkrat osvojila prvo mesto in enkrat drugo. Po duši pa je tekač na dolge proge, večkraten udeleženec maratonov v Ljubljani in Radencih ter teka trojk ob žici okupirane Ljubljane.

Andrej Razdrih:
Naj vam čestitam ob izvolitvi za predsednika Vrhovnega sodišča RS, ki je brez dvoma krona vaše impresivne kariere. V času kandidiranja je nastal zaplet s predstavniki izvršilne veje oblasti, na kar ste opozorili najprej na občni seji Vrhovnega sodišča, potem pa še v Sodnem svetu. Ali menite, da je šlo za dobronamerno opozorilo ministrice ali objektivno gledano pritisk izvršilne veje na sodno vejo oblasti?

dr. Miodrag Đorđević:
Šlo je za neprimerno srečanje v odprtem kandidacijskem postopku, s čimer sem seznanil relevantne deležnike v sodstvu. Potem je bilo v pristojnosti predsednika Vlade RS, da presodi, ali ministrica še uživa njegovo zaupanje. Zato zadeve ne bi pogreval. Mene namreč zanima predvsem konstruktivno sodelovanje z drugima vejama oblasti, v dobro družbe in državljanov. V zvezi s slednjim naj ponovim, da sodstva ne dojemam kot tretje veje oblasti, temveč kot eno od treh enakopravnih vej oblasti, pri čemer je pomembno, da sta naša neodvisnost in samostojnost uveljavljeni tako v praksi kot tudi na simbolni ravni. K temu bi denimo prispeval umik izvolitve sodnikov ter imenovanja vrhovnih sodnikov in predsednika Vrhovnega sodišča iz Državnega zbora RS. Glede izvolitve sodnikov in imenovanja vrhovnih sodnikov se sam zavzemam za prenos pristojnosti na Sodni svet, glede imenovanja predsednika Vrhovnega sodišča pa (ko ga vrhovni sodniki na občni seji izberejo) za inavguracijo pred predsednico republike. Ko že omenjam neodvisnost, bi želel poudariti, da bi bil že čas za ureditev plačnega sistema sodnikov, pri čemer ne gre samo za vprašanje materialne neodvisnosti, temveč tudi za priznanje veljave sodstva kot eksistencialnega dela družbe. Sicer pa hvala za čestitke. Trudil se bom po najboljših močeh, tako kot do zdaj.

Andrej Razdrih:
Težava je nastala, ker zaradi omejitve sodnikove starosti ne morete oddelati celotnega šestletnega mandata predsednika Vrhovnega sodišča in zato niste mogli pripraviti šestletnega programa dela. Nekateri kolegi so to dejstvo šteli za oviro pri izvolitvi. Kaj bi jim odgovorili?

dr. Miodrag Đorđević:
Tudi v treh letih se da veliko narediti. Pomembno je, da imaš ideje in voljo. Sicer pa je tudi mandat predsednika Ustavnega sodišča trileten. Poleg tega sem se tri leta kot podpredsednik pripravljal za vodenje Vrhovnega sodišča, kar je bilo zelo dobrodošlo. Zato menim, da bi podpredsedniška funkcija morala biti razumljena kot močna referenca pri izbiri kandidata za bodočega predsednika tega sodišča.

Andrej Razdrih:
V naši hitro razvijajoči se družbi, ki je prešla iz enega sistema ureditve v drugega, imajo vsi podsistemi težave, tako zdravstvo in šolstvo kot tudi sodstvo. Kakšne bodo vaše prioritete pri urejanju stanja v sodstvu?

dr. Miodrag Đorđević:
Moje prioritete so razvidne iz dokumenta, predstavljenega ob otvoritvi sodnega leta 2023:

1. okrepitev vloge Vrhovnega sodišča kot precedenčnega sodišča, predstavnika sodne veje oblasti in vrha sodne uprave;
2. izboljšanje oziroma ureditev položaja sodnikov in sodnega osebja, pri čemer imam v mislih tudi ustrezno in dostojno plačilo za delo;
3. intenzivno sodelovanje v zakonodajnih postopkih, predvsem tistih, ki zadevajo položaj sodnikov in sodišč, saj imajo lahko zakonodajne spremembe velik vpliv na poslovanje sodišč in delovanje sodnega sistema;
4. reševanje težav na področju upravnega (in kazenskega) sodstva;
5. nadaljevanje postopkov digitalizacije in elektronskega poslovanja.

Da ne omenjam problema nesprejetja sodniške zakonodaje in neuresničen projekt nove sodne palače, glede katere se ob veliko besedah ni (še) nič zgodilo. Pri tem se mi zdi pomembno poudariti, da odgovornost za učinkovito delovanje sodstva nosita tudi drugi dve veji oblasti, z zagotavljanjem pogojev za delovanje sodne veje oblasti. Znotraj sodnega sistema pa odgovornost za uspešno poslovanje sodišča poleg vsakega posameznega sodnika prvenstveno nosijo predsedniki posameznih sodišč. Predsednik Vrhovnega sodišča kot vrh sodne uprave naj bi namreč interveniral le v primerih, ko se pojavijo sistemske težave ali motnje v delovanju sodnega sistema kot celote.

Andrej Razdrih:
Eden večjih problemov sodstva je padanje učinkovitosti. Raziskava oziroma analiza, ki jo je zelo izčrpno izvedlo Vrhovno sodišče, je pokazala, da učinkovitost pada že od leta 2012 (in sicer od takrat, ko je bila ukinjena t. i. norma). Kaj je po vašem mnenju vzrok za tak upad učinkovitosti pri delu sodišč, ob upoštevanju, da smo po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev v evropskem vrhu?

dr. Miodrag Đorđević:
Naj začnem pri koncu. Po številu sodnikov na prebivalca smo res v vrhu evropskih držav, vendar je to povezano z dejstvom, da je v Sloveniji obseg pristojnosti in nalog, ki jih opravljajo sodniki, širši kot v večini primerljivih držav. Pri nas namreč sodniki opravljajo tudi naloge, ki v nekaterih državah ne spadajo v pristojnost sodišč, denimo v zapuščinskih, zemljiškoknjižnih in izvršilnih postopkih. Dejstvo pa je, da že nekaj let opažamo upad učinkovitosti, ki se kaže tako v manjšem številu rešenih zadev kot v nekoliko daljšem času reševanja zadev. Trend upadanja je bil viden že pred ukinitvijo t. i. norme, zaradi česar je težko sklepati o nekakšni korelaciji. Sicer pa so razlogi za omenjen trend večplastni. Mogoče je izpostaviti problem fluktuacije sodnikov in sodnega osebja, še posebej na večjih sodiščih. Potem so tu zakonodajne spremembe. Pa vse večja kompleksnost, zapletenost zadev (ki pa ne more iti v nedogled), neenakomerna obremenitev sodišč in sodnikov (glede na količino in strukturo zadev), morda tudi manjša delovna vnema zaradi neprimernih pogojev in plačila dela, neustrezne organizacije dela ali podpore pri delu. Težave so tudi pri postopanju v čezmejnih zadevah oziroma zadevah z mednarodnim elementom (na primer z vročanjem pisanj in vabljenjem).

Andrej Razdrih:
Za izvedbo omenjene objektivne analize padca števila rešenih zadev je treba Vrhovnemu sodišču izreči vse priznanje, kot tudi za zelo analitično izdelavo časovnih standardov, ki se pričakujejo od sodnikov, vendar se postavlja vprašanje, kako vse te ugotovitve z ustreznimi ukrepi preliti v prakso.

dr. Miodrag Đorđević:
Gre za zahtevna vprašanja, ob čemer nekatere rešitve oziroma izboljšave niti niso v rokah sodstva, temveč v pristojnosti drugih dveh vej oblasti (na primer ureditev ustreznega plačila za delo in domišljene zakonodajne spremembe). Kar se tiče sodstva, smo na sestanku s predstavniki Sodnega sveta (februarja 2023) poudarili, da je analiza prvi korak, da ga nameravamo nadgraditi in se s predsedniki sodišč dogovoriti za ustrezne ukrepe. Večjo pozornost je namreč treba nameniti spremljanju poslovanja sodišč, sprotnemu zaznavanju problemov in ukrepanju v zvezi z njimi. Tako je zagotovo treba poskrbeti za sistemsko izravnavanje obremenitve sodišč in sodnikov, ne pa računati na »dogovorno ekonomijo «. S tem v zvezi bi želel kot zgled izpostaviti ptujske sodnike (z gospodarskega pravnega področja), ki so kolegialno priskočili na pomoč preobremenjenim celjskim sodnikom.

Andrej Razdrih:
Predsedniki sodišč pravijo, da nimajo pravih vzvodov za izboljšanje učinkovitosti dela sodnikov (ne morejo razporediti sodnikov na sodišče, kjer imajo zaostanke, ne morejo predodeliti spisov manj obremenjenim sodnikom), kljub določilu 105.a člena Zakona o sodiščih, ker trčijo na t. i. notranjo neodvisnost sodnikov. Kako to komentirate?

dr. Miodrag Đorđević:
Notranja neodvisnost sodnikov je nekoliko prepotencirana. Notranja neodvisnost namreč zadeva predvsem neodvisno sodniško presojo v konkretni zadevi in manj ukrepe sodne uprave. Sicer pa mora imeti predsednik sodišča na voljo (nadzorne) vzvode za zagotovitev učinkovitega poslovanja svojega sodišča, s ciljem izravnave obremenjenosti sodnikov in sodišč. Ena od rešitev je tudi uvedba enovitega sodnika.

V zvezi s poslovanjem sodišč bi želel poudariti, da iz prej omenjene analize izhaja, da so temeljni pogoji za uspešno poslovanje sodišča (1) stabilna kadrovska struktura, (2) obvladljivo število sodnih zadev in (3) ustrezna podpora sodnega osebja.

Andrej Razdrih:
Predsednik Vlade RS je sodnikom in tožilcem osebno obljubil povišanje plače v višini 600 evrov bruto, in sicer od 1. januarja 2023 naprej. Glede na zaostajanje sodniških plač povsem utemeljeno, vendar je po burnih odzivih javnosti in protestih drugih javnih uslužbencev svojo ponudbo zamrznil, ministrica za javno upravo pa je celo izjavila, da je ta predlog zvišanja do nadaljnjega v predalu. Ste sodniki naivno nasedli obljubam?

dr. Miodrag Đorđević:
Ni šlo za to, da bi nasedli. Šlo je za javno obljubo predsednika Vlade RS (na izrednem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva), ki smo jo vzeli resno. Šlo je tudi za simbolno premierjevo gesto, s katero je pokazal, da mu je mar za sodstvo kot eno od treh enakopravnih vej oblasti. Sicer pa je rešitev zapleta (zaradi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS) oziroma uresničitev te obljube stvar premierja, in ne sodstva, pri čemer na obljubljen dodatek računamo.

Vsekakor pa si sodstvo (predvsem prek posvetovalne delovne skupine za izboljšanje položaja sodstva, ki jo je leta 2018 ustanovil nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič) prizadeva za sistemsko in dolgoročno ureditev plačnega položaja sodnikov. Anomalije na tem področju se namreč vlečejo že deset let in bil bi že skrajni čas, da se delo sodnikov, ki opravljajo pomembno družbeno funkcijo, ustrezno ovrednoti. Pri teh prizadevanjih mi zaupanje vzbuja dialog z ministrico za javno upravo.

Andrej Razdrih:
Kaj menite o predlogih za vzpostavitev t. i. enovitega sodnika? V času socializma je bil temu ustrezen temeljni sodnik, vendar se to takrat nekako ni obneslo.

dr. Miodrag Đorđević:
Rešitev predpostavlja, da ne bi več imeli ločenega okrajnega in okrožnega sodnika, temveč t. i. enovitega sodnika, kar bi v praksi pomenilo, da bi enovitega sodnika lahko razporedili na ustrezno področje v vseh organizacijskih enotah v nekem sodnem okrožju, glede na konkretne potrebe, pri čemer bi sodno okrožje postalo temeljna organizacijska enota sodstva.

Andrej Razdrih:
Digitalizacija v pravosodju poteka zelo počasi. Kot strokovnjaka za stečajno pravo vas sprašujem, kako to, da še vedno ni vzpostavljena elektronska dražba, ki bi pospešila postopek in odpravila zlorabe dražiteljev?

dr. Miodrag Đorđević:
Vprašanje me nekoliko preseneča, saj je projekt eDražbe (elektronske sodne dražbe) leta 2021 zmagal na natečaju za najboljšo, najopaznejšo izboljšavo v javni upravi »Premik naprej 2021«. Šlo je za prehod (s 1. februarjem 2021) s klasičnih dražb v sodnih izvršilnih postopkih, pri katerih so bili dražitelji fizično prisotni na lokaciji posamezne dražbe, na spletne dražbe v elektronski obliki. Po dveh letih delovanja portala eDražbe je mogoče ugotoviti, da je spletno izvedenih že več kot 90 odstotkov javnih dražb in da so spletne dražbe uspešnejše od klasičnih, saj se na njih dosegajo višje prodajne cene. Tudi zaradi atraktivnosti objav prodaje, ki vsebujejo številne podatke o predmetu prodaje in slikovno gradivo. Kar se tiče morebitnih zlorab pri prodajah v sodnih postopkih, velja poudariti, da prijava preko sistema SI-PASS omogoča neodvisno in anonimno spletno draženje (na portalu eDražbe), kar preprečuje dogovarjanja in izsiljevanja med dražitelji na javnih dražbah. Podobne načrte imamo v zvezi z insolvenčnimi postopki. Pripravili smo že platformo za dražbe tudi v teh postopkih, vendar je v tem trenutku možna le objava, medtem ko je izvedba dražb povezana s sprejetjem novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kar pa ni v pristojnosti sodstva.

Andrej Razdrih:
Ste zagovornik ideje, da bi tudi v Sloveniji ustanovili stečajnega ombudsmana, po vzoru Finske. Zakaj bi bil v naših razmerah tak organ koristen?

dr. Miodrag Đorđević:
Gre za nekoliko drugačno porazdelitev vlog v stečaju: stečajni upravitelj bi vodil postopek unovčevanja stečajne mase, pri čemer bi ga nadziral stečajni ombudsman, medtem ko bi sodišče odločalo v primeru sporov v postopku (na primer med upraviteljem in upniki). Iz ugotovitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz leta 2015 namreč izhaja: (1) da v situaciji, ko so za nadzor nad upravitelji pristojne tri institucije (sodišče, Ministrstvo za pravosodje in Zbornica upraviteljev Slovenije), nobena od njih ni resnično učinkovita pri izvajanju nadzora; (2) da je nadzor sodišč nad delom upraviteljev predvsem formalne narave, usmerjen na primer na kontroliranje pravočasne predložitve poročil upraviteljev. V prid takšni ureditvi so predvsem pristojnosti in pooblastila stečajnega ombudsmana: nadzor nad upravljanjem stečajnih mas, pregled računov, poročil in poslovanja stečajnih dolžnikov, dostop do informacij (brez posebne zahteve), neodvisen pregled upravljanja stečajne mase (inšpekcija) ali poseben pregled (revizija). Pri pregledu ima namreč stečajni ombudsman pravico vstopiti v prostore dolžnika ter mu zaseči dokumente in zapisnike, medtem ko lahko pri posebnem pregledu (v breme javnih sredstev) imenuje enega ali več revizorjev ali izvedencev. Takšen (poseben) pregled lahko odredi vselej, kadar je bil stečajni postopek ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. Sicer pa finska izkušnja kaže, da so se poslovne prakse upravljanja stečajnih mas izboljšale (zaradi pisnih poročil, obveznosti rednega poročanja in možnosti pregledov).

Andrej Razdrih:
Sodni svet je v zadnjih letih okrepil svojo avtonomijo in noče biti več, če se pošalim, kadrovska komisija Vrhovnega sodišča. Nekajkrat se je že zgodilo, da ni podprl kadrovskih predlogov Vrhovnega sodišča. Kako ocenjujete sodelovanje in razmerje med Vrhovnim sodiščem in Sodnim svetom?

dr. Miodrag Đorđević:
Sodelovanje med Sodnim svetom in Vrhovnim sodiščem mora biti konstruktivno, pri čemer mora vsak od njiju izhajati iz svojih pristojnosti. Kot primera takšnega (konstruktivnega) sodelovanja naj omenim strokovni posvet o problematiki kazenskega sodstva (februarja 2023) in obravnavo analize padca števila rešenih zadev (prav tako februarja 2023).

Andrej Razdrih:
Sodstvo stoji in pade na kakovosti sodnikov. Bi podprli predlog, da se kandidate za sodnike psihološko testira, kar so pred leti na pobudo dr. Katje Šugman Stubbs izvajali pri Državnotožilskem svetu?

dr. Miodrag Đorđević:
O tem bi kazalo razmisliti. Še posebej če bi se na enak način testiralo tudi predstavnike preostalih dveh vej (stebrov) oblasti.