TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

 

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na podlagi

odškodninske odgovornosti tožene stranke za škodo, ki naj bi ji jo

povzročil njen organ v smislu 1. odstavka 172. člena takrat

veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).

Podlaga za tovrstno odgovornost je neposredno urejena tudi v 26.

členu Ustave Republike Slovenije, ki določa,da ima vsakdo pravico do

povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne

druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali

nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba

ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Tožeča stranka bi

tako morala izkazati protipravnost ravnanja organa tožene stranke. S

tem v zvezi se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku prvostopnega

sodišča, da zaseženje predmetov samo po sebi ne predstavlja

protipravnega ravnanja pod pogoji, kot so urejeni v 37. in 152. členu

Zakona o prekrških in 173. člena Carinskega zakona. Pravilen je tudi

zaključek prvostopnega sodišča, da protipravnosti ni mogoče

utemeljevati zgolj na dejstvu, da je bil postopek o prekršku zoper

tožečo stranko ustavljen zaradi zastaranja.