TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne. 2. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne. 3. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

 

S tem, ko se tožnica ni držala obveznosti obveščanja tožene stranke po 2. in 3. odstavku 41. člena ZBPP, je treba šteti, da se je odpovedala posebnemu ugotovitvenemu postopku v upravnem postopku. Po določilu 2. odstavka 34. člena ZBPP se namreč ZUP uporablja subsidiarno, ZBPP pa je specifičen glede ugotovitvenega postopka po VII. poglavju ZBPP v tem smislu, da določa obveznost obveščanja pristojnega organa s strani stranke, ki je dobila brezplačno pravno pomoč. Tožnica bi lahko, če bi izpolnila svojo zakonsko obveznost iz določila 2. in 3. odstavka 41. člena ZBPP, ugovore, ki jih navaja v tožbi v upravnem sporu, uveljavljala v upravnem postopku. Tožnica z ničemer konkretno ne opredeljuje težko popravljive škode, ampak bi sodišče na obstoj škode kvečjemu lahko le sklepalo na podlagi priloženih listin v upravnem sporu, kar pa za izdajo začasne odredbe ni dovolj natančno opredeljena škoda. Ker sodišče lahko izda začasno odredbo samo do izdaje pravnomočne odločbe, sodišče pa je o tožbi zoper izpodbijano odločbo odločilo v prvi točki izreka, niso izkazani pogoji iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1.