TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba pooblaščenca oškodovanke kot tožilke se zvrne kot neutemeljena.

 

Kazenski postopek pred sodiščem se lahko začne le na zahtevo upravičenega tožilca. Pred okrajnim sodiščem je to obtožni predlog. V prvem odstavku 434. člena ZKP je določeno, kaj vse mora obtožni predlog vsebovati. V tem členu določene obvezne sestavine obtožnega predloga omogočajo sodišču, da opravi preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo kazenskega postopka. Tega lahko uvede le, če ima dejanje, opisano v obtožnem predlogu, znake kakšnega kaznivega dejanja. Na podlagi dokazov, ki jih mora tožilec navesti v obtožnem predlogu, pa oceni, ali je podan utemeljen sum, ki je prav tako podlaga za uvedbo kazenskega postopka. Na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu sodišče preizkusi tudi, ali je stvarno in krajevno pristojno za sojenje. Takšne sestavine obtožnega predloga so predpisane tudi zato, da bi se obdolženec v kazenskem postopku lahko zagovarjal, saj mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen. Sodba, ki jo izreče sodišče, pa se lahko nanaša le na dejanje, ki je opisano v obtožnem aktu. Obtožni predlog mora sestaviti pristojni tožilec, to je lahko državni tožilec, ali pa v primeru odstopa od pregona ali zavrženja ovadbe oškodovanec kot tožilec, ki mora sestaviti obtožni predlog tako, kot je to določeno v zakonu. Če tega ne zmore sam, si mora poiskati pomoč strokovnjaka. V nobenem primeru pa obtožnega predloga ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.