TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pogojna terjatev ne nastane šele z izpolnitvijo odložnega pogoja, nastala je že pred začetkom stečajnega postopka, zato sta jo bila pritožnika tudi dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Po izpolnitvi odložnega pogoja pa ima učinke že od sklenitve pogodbe oziroma nastanka pogojne terjatve. Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo, da sta obe terjatvi obstajali že na dan začetka stečajnega postopka.

Zakonsko določilo prepoveduje le pobot s prostovoljno cedirano terjatvijo, ne pa tudi takrat, ko gre za zakonito subrogacijo in ob tem še za izpolnitev odložnega pogoja, po izpolnitvi katerega sme upnik zahtevati vrnitev tega, kar je kot porok ali zastavni dolžnik poplačal dolžnikovemu upniku.

Pravila iz 263. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko upnik svojo terjatev prejel vsaj delno poplačano v stečajnem postopku, medtem ko mu ne bi bilo potrebno plačati svoje obveznosti, ki je kot terjatev stečajnega dolžnika del stečajne mase. Takemu razlogovanju pritožnikov tako ni mogoče dati pravnega varstva, kot ga pritožnika pričakujeta.

Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, da v stečajnem postopku (pa tudi sicer po OZ) ni pomembno, ali je ob obstoju izvršilnega naslova za upnikovo terjatev tudi nasprotna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.

Tako upravitelj kot sodišče v izpodbijanem sklepu navajata, da razdelitev na podlagi izpodbijanega sklepa predstavlja tudi že končno razdelitev. Pritožnika imata prav, ko navajata, da bi moralo biti, če bi bilo to res, to navedeno že v samem sklepu, ki bi tako moral biti sklep o končni razdelitvi, pa je bil izdan kot sklep o prvi splošni razdelitvi. Poleg tega pa se končna razdelitev opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa. Tega, da bi bila unovčena že vsa stečajna masa, upravitelj niti ni trdil, navedel je le, da ne predvideva poznejše delitve, kar pa glede na zakonsko določilo ne zadošča za zaključek, da gre res tudi za končno razdelitev.

Izpodbijana razdelitev glede na navedeno ne more predstavljati končne razdelitve, zato je bil stečajni upravitelj dolžan oblikovati rezervacije tudi za preostale terjatve pritožnikov, glede katerih se odložni pogoj še ni izpolnil.