TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se v delu, v katerem tožnica izpodbija sklep Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Brežice št. DT 4291-501589/2015-2 z dne 29. 5. 2015, zavrže.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

Iz podatkov spisa in odgovora tožene stranke z dne 4. 10. 2016 nesporno sledi, da tožeča stranke pritožbe, čeprav je bila le-ta dovoljena, zoper sklep ni vložila. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno.

Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V davčnem zakonu torej podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov ni, zato jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5.2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče stranke v delu, ki se nanaša na odpis oziroma obročno plačilo teh prispevkov, utemeljeno zavrgel.

Glede odpisa dolga iz naslova prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo ter stroškov davčne izvršbe je podlaga za odločitev določba sedmega odstavka 101. člena ZDavP-2, na katero se prav tako pravilno sklicujeta oba davčna organa in po kateri davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa davčnega dolga, če gre za davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti.