TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v točki II izreka tako, da ta glasi:

"II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni plačati toženkine stroške postopka v višini 540,00 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št.: SI 56 01100-6370421877, s sklicem 000800370 282020 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 28/2020), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točka I. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni plačati toženkine stroške pritožbenega postopka v višini 115,00 EUR v korist proračuna RS, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št.: SI 56 01100-6370421877, s sklicem 00800370 7642021 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 764/2021), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Za tožbo na izpraznitev stanovanja zaradi uporabe stanovanja brez pravnega naslova je po drugem odstavku 111. člena SZ-1 aktivno legitimiran le lastnik stanovanja, najemnik stanovanja pa ne.

Pritožnikovo naziranje, da je razmerje med najemnikom in uporabnikom neprofitnega najemnega stanovanja prekaristično in da je dovoljenje (in preklic) za uporabo stanovanja v najemnikovi diskreciji, je zmotno.

Zakonca sporazumno določita stanovanje, v katerem bosta skupaj živela in ki bo njun dom in dom otrok, ki bodo živeli z njima. Le skupno in sporazumno smeta odtujiti, obremeniti ali oddati v najem, ustanoviti pravico služnosti ali kakšno drugo pravico na stanovanju v skupnem premoženju (torej tudi obligacijsko pravico za prepustitev rabe stanovanja), ki bi ovirala njegovo uporabo. Če je najemnik družinskega stanovanja (doma) eden od zakoncev, ta tudi ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega soglasja drugega zakonca, sicer odpoved najemnega razmerja nima pravnega učinka (59. člen DZ).

Posebne zakonske določbe SZ-1 zagotavljajo stanovanjsko varstvo ne le najemnikom stanovanj, pač pa tudi uporabnikom, ki so navedeni v najemni pogodbi. Razlog za specialno in strožjo zakonsko ureditev je v pomenu, ki ga ima stanovanje kot osnovna eksistenčna dobrina.

Ureditev medsebojnih razmerij med najemodajalcem in najemnikom ni v celoti prosto (3. člen OZ), udeleženci jih tudi ne morejo urediti drugače, kot je določeno v kogentnih določbah SZ-1 in 59. členu DZ (2. člen OZ). Že iz teh razlogov se za stanovanjska razmerja, urejena z najemno pogodbo, ne morejo uporabljati pravila splošnega OZ, zato je sklicevanje na določbe OZ o prekariju zgrešeno.