TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni

a. v III. točki izreka tako, da se glasi:

"Mati in oče se zavezujeta za preživljanje hčere prispevati, tako da

- vsak od njiju poskrbi zanjo v času, ki ga preživi pri njem (hrana, higienske potrebščine, bivanje, počitnikovanje) in da oče k tem stroškom pri materi prispeva še 142 EUR mesečno tako, da navedeni znesek do vsakega 15. dne v mesecu plača na osebni račun matere št. ..., odprti pri Banki, d. d., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za plačilo,

- k pokritju ostalih potreb v skupni višini 295 EUR pa prispevata v razmerju 60 (oče) : 40 (mati).

Tako določene zneske sta dolžna prispevati od 23. 3. 2021 do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih v skladu s sklepom Vlade in obvestilom pristojnega centra za socialno delo.

Vsak od staršev uveljavlja otroški dodatek za polovico koledarskega leta."

b. v drugem odstavku IV. točke izreka tako, da se glasi:

"Ko bo A. A. pričela hoditi v šolo, se čas, ki ga preživi z očetom oziroma z materjo, razporedi v ponavljajočem se štirinajstdnevnem ciklu, tako da je deklica v prvem tednu pri očetu od torka, ko jo po zaključku šolskih obveznosti prevzame v šoli, do četrtka zjutraj, ko jo pripelje v šolo, v drugem tednu pa od srede, ko jo prevzame v šoli, do četrtka zjutraj, ko jo pripelje v šolo, in od petka, ko jo prevzame v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo. Ostali čas preživi z materjo. Ob dnevih, ko ni šolskega pouka, oče prevzame hčer ob 15. uri na naslovu materinega bivališča oziroma jo do 9. ure pripelje na isti naslov."

c. v četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku IV. točke izreka tako, da se glasijo:

"Starši so dolžni omogočiti telefonski stik hčere z drugim od staršev, pri čemer ta poteka vsak dan med 19. uro in 19.30 uro, med poletnimi počitnicami pa vsak drugi dan med 20. uro in 20.30 uro.

A. A. preživi

- zimske počitnice izmenjaje z enim in drugim od staršev, pri čemer jih v šolskem letu 2021/22 preživi z očetom

in jo v primeru, ko počitnice preživlja pri očetu, oče prevzame na naslovu materinega bivališča zadnji dan šolskega pouka ob 18. uri in jo prvi dan pouka po počitnicah pripelje v šolo,

- jesenske in prvomajske počitnice izmenjaje z enim in drugim od staršev, pri čemer prvomajske počitnice v šolskem letu 2021/22 preživi z materjo, v šolskem letu 2022/23 pa jesenske počitnice preživi z materjo in prvomajske počitnice z očetom, in tako izmenjaje naprej,

in jo v primeru, ko počitnice preživlja pri očetu, oče prevzame na naslovu materinega bivališča zadnji dan šolskega pouka ob 18. uri, mati pa jo prevzame naslednji petek ob 18. uri na očetovem domu, tako da preostanek počitnic preživi pri materi, v primeru, ko počitnice preživlja pri materi, pa oče deklico prevzame pri materi v petek med počitnicami ob 18. uri in jo prvi dan po zaključku počitnic pripelje v šolo,

- božično-novoletne počitnice z vsakim od staršev polovico, pri čemer je v šolskem letu 2021/22 do 28. 12. do 18. ure z materjo, kjer jo prevzame oče in jo prvi dan po zaključku počitnic pripelje v šolo, v naslednjem šolskem letu pa jo oče prevzame zadnji dan šolskega pouka pred počitnicami ob 18. uri pri materi in jo mati prevzame 28. 12. ob 18. uri na naslovu očetovega bivališča, in tako izmenjaje naprej,

- poletne počitnice izmenjaje v obdobjih od 24. 6. do 27. 6., od 27. 6. do 1. 7., od 1. 7. do 15. 7., od 15. 7. do 31. 7., od 31. 7. do 16. 8. in od 16. 8. do 31. 8., s tem, da v šolskem letu 2021/22 prične preživljati te počitnice z materjo, naslednje leto pa z očetom, in tako izmenjaje naprej, pri čemer jo tisti od staršev, h kateremu deklica gre, pride iskat na naslov bivališča drugega od staršev ob 18. uri.

Med počitnicami ne velja ureditev iz drugega odstavka IV. točke izreka.

Ostale pouka proste dni A. A. preživi pri tistem od staršev, pri katerem je na podlagi drugega odstavka IV. točke izreka."

d. v osmem odstavku IV. točke izreka tako, da se beseda "tritedenski" nadomesti z besedo "dvotedenski".

II. V ostalem delu se pritožbi zoper sodbo zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožbe zoper sklepe se zavrnejo in se izpodbijani sklepi sodišča prve stopnje potrdijo.

IV. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodna praksa ni enotna o vprašanju, ali se 290. člen DZ, po katerem se postopki, začeti pred uveljavitvijo DZ, dokončajo po določbah ZZZDR, nanaša le na procesne določbe v prej veljavnem zakonu ali podaljšuje tudi uporabo njegovih določb materialnopravne narave.

Jezikovna razlaga določb prvega in tretjega odstavka 105. člena ZZZDR podpira razumevanje, da je zaupanje v skupno varstvo in vzgojo dopustno le, če se starši o tem sporazumejo. Že pred sprejetjem DZ so se pojavili dvomi o skladnosti ureditve s koristjo otroka kot temeljnim vodilom za urejanje vseh zadev, ki se tičejo otroka. Kot je navedeno že v izpodbijani sodbi, je navedeno vodilo vgrajeno tako v Konvencijo ZN o otrokovih pravicah kot v Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z ZZZDR-C je bilo vneseno tudi v ZZZDR. V 5.a členu je zakonodajalec k skrbi za otrokovo korist zavezal tako starše kot oblastne organe. Pojem koristi otroka je tudi vsebinsko opredelil. V drugem odstavku navedenega člena je tako določeno, da starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja. Ker gre za temeljno vodilo v vseh postopkih, ki se tičejo otroka, ga je treba upoštevati tudi pri razlagi 105. člena ZZZDR. Navedena določba tako le navidezno ureja primer, ko je nestrinjanje enega od staršev (ali obeh), da se otrok zaupa v skupno varstvo in vzgojo, v nasprotju z otrokovo koristjo. Ob upoštevanju nedvoumnega namena določbe, da se tudi v primeru ločenega življenja staršev poskrbi za otroka, kot terja njegova korist, se lahko določba nanaša le na situacije, ko je za otroka najbolje, da se zaupa enemu od staršev.

Oče in mati sta sposobna za starševsko sodelovanje ali vsaj za uspešno paralelno starševsko skrb.

Vsak od staršev je zmožen vsaj dogovarjanja, potrebnega za uspešno paralelno starševsko skrb, morda pa tudi za še več sodelovanja v skrbi za hčer. Ali bosta to zmožnost udejanjila in prenesla v njun odnos s hčerjo, na kakšen način, v kakšnem obsegu in v kakšni časovni dinamiki, je seveda odvisno od njiju. Ob upoštevanju tega, da sta uspela podpreti hčer na tak način, da se je prilagodila novi situaciji in ohranila povezanost z obema, je utemeljeno pričakovati, da bosta tako ravnala še naprej. Pričakovati je, da se bosta pomirila s prenehanjem partnerske zveze, uvidela, da lahko vsak od njiju doprinese k hčerinemu odraščanju, in zaupala, da tudi drugega od staršev v njegovih ravnanjih vodi hčerina dobrobit ter mu v tej luči (tako kot sebi) dopustila tudi morebitne napake.