TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba glede dejanja, opisanega pod točko 3 izreka, po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper

obtoženega A. A., rojenega 22. 10. ... v Celju, EMŠO ..., državljana RS, stanujočega ...,

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba,

da je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ko je bila njegova zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana zaradi psihične motnje – neopredeljene osebnostne motnje ter sindroma odvisnosti od več psihoaktivnih snovi,

z B. B. grdo ravnal in jo tako z nasilnim omejevanjem njenih enakih pravic spravljal v podrejen položaj, s tem, da jo je v času od začetka leta 2013 do konca poletja 2013 v njenem stanovanju na ... trikrat davil, in sicer dvakrat, ko sta ležala skupaj na postelji, z rokama tako, da je v enem primeru izgubila zavest, in tretjič, ko je, medtem ko je sedela na stolu za pisalno mizo in mu rekla, naj se odstrani iz njenega življenja in iz njene hiše, planil proti njej, jo zvlekel na posteljo v spalnici in jo pričel daviti s hlačnim pasom, z opisanim ravnanjem pa je B. B. spravljal v povsem podrejen položaj in ji poleg telesnih bolečin povzročil tudi močne občutke osebne ogroženosti,

s čimer naj bi obtoženec storil kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornice, kolikor se dajo izločiti iz skupnih stroškov (drugi odstavek 95. člena ZKP), v tem delu obremenjujejo proračun.

II. Obtoženemu A. A. se za kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 (dejanje, opisano pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe) ter za tri kazniva dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 (dejanja, opisana pod točko 2 izreka)

na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreče

pogojna obsodba,

v kateri se obtožencu za kaznivo dejanje, opisano pod točko 1 izreka, na podlagi prvega odstavka 191. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 določi kazen

1 (eno) leto zapora,

za vsako kaznivo dejanje, ki so opisana pod točko 2 izreka, pa na podlagi prvega odstavka 192. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 določi kazen

3 (tri) mesece zapora,

nakar se mu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 določi

enotna kazen

1 (eno) leto in 8 (osem) mesecev zapora,

ki ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi 3 (treh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

V primeru preklica pogojne obsodbe se v izrečeno kazen všteje čas pridržanja od 29. 10. 2016 od 21.10 ure do 31. 10. 2016 do 16.00 ure.

III. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Kadar tožilstvo v pritožbi (pa še to le zoper odločbo o kazenski sankciji) poudarja dejstva, na katere se ni (z ustrezno modifikacijo obtožbe) odzvalo že v prvostopenjskem sojenju, gre za ravnanje contra factum proprium, ki je v nasprotju z načelom poštenega postopka.