TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom, izdanim izven naroka, je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavržeta tako predlog predlagatelja na razveljavitev čeka , kot tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

Pravočasno vložena pritožba predlagatelja izpodbija citirani sklep sodišča prve stopnje ob uveljavljanju pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in s pritožbenim predlogom na ustrezno spremembo napadenega sklepa v korist pritožnika oz. podrejeno na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Tako presoja utemeljenosti pritožbenih trditev in ugovorov kot tudi uradni pritožbeni preizkus zadeve z vidika pravilne uporabe materialnega oz. procesnega prava v okviru drugega odstavka člena 365 Zakona o pravdnem postopku - ZPP, vodita k zaključku, da pritožbi ni mogoče priznati uspeha. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vsa za odločitev pomembna dejstva, pravilno pa je tudi ocenilo, da glede na naravo obravnavanega razmerja le-to ne sodi v sfero nepravdnega postopka. Ob prepričljivih razlogih napadenega sklepa tako pritožbeno sodišče sprejema odločitev prvostopenjskega sodišča kot pravilno, sklicujoč se na te razloge, da ne bo nepotrebnega ponavljanja. Glede na pritožbene trditve le še dodaja: Pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka glede pravilnosti stališča prve stopnje, ko si razlaga možnost razveljavitve (amortizacije) listin v nepravdnem postopku le v primerih, ko je listina verjetno izgubljena ali kakorkoli uničena, poškodovana ali podobno, torej v primerih, ko je ni mogoče več uporabiti za uveljavitev pravic, ki iz nje izhajajo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima takšno stališče podlago že v členu 161 ZNP, kjer se predlagatelju tega postopka nalaga, da med drugim izkaže dejstva, iz katerih je razvidno, da je listina verjetno res izgubjena ali kakorkoli uničena.

Pravilno pa si je tudi razlagalo izraz "prešla", ki ga vsebuje člen 90 Zakona o menici (na ta zakon se sklicuje tudi normativa o čeku), ki določa pogoje za amortizacijo menice oz. čeka, ko je štelo, da je s tem tudi mišljena listina, ki je predvsem uničena ali izgubljena.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da za obravnavani primer ni predvidena uvedba postopka za razveljavitev listin po 18. poglavju ZNP in da zato predlog predlagatelja ni dopusten ter ga je potrebno zavreči. Pri tem je potrebno pripomniti, da predlagatelj tako v svojem predlogu kot sedaj v pritožbi izpostavlja dejstvo, da naj bi obstojala dolžnost vrnitve bianko čeka s strani nasprotnega udeleženca, ker da je predlagatelj celotne obveznosti do njega iz obstoječega temeljnega razmerja, katerega zavarovanje naj bi bilo doseženo z izvročitvijo bianko čeka, že poravnal. Presoja vprašanja v kakšnem obsegu je dolžnik iz temeljnega razmerja svoje obveznosti nasproti upniku že poravnal in v kakšnem obsegu je zavarovanje upnikove terjatve še potrebno in utemeljeno, prav gotovo ne sodi na področje nepravdnega postopka, posebno ko ravno za predlagani postopek ni značilen element kontradiktornosti. Glede na vse navedeno bi kazalo, da bo mogel predlagatelj svoj interes zavarovati s sprožitvijo pravdnega postopka.

Glede na zavrženje predloga glede glavne stvari, je na mestu tudi izpodbijana odločitev v delu, v kolikor je zavržen predlog za izdajo začasne odredbe, ko predlagatelj izdajo sklepa o predlagani začasni odredbi veže zgolj na uveljavljanje svojega predloga v tem nepravdnem postopku.

Ko pritožbeno sodišče tudi uradno upoštevnih kršitev procesnega prava pri deu sodišča prve stopnje ni našlo, je ob ugotovljeni neuspešnosti pritožbe upravičeno to zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člen 368 v zvezi s členom 380 ZPP in členom 37 ZNP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo kot pravna pravila.

 

Postopek za razveljavitev listin (amortizacija listin) v nepravdnem postopku je možen v primerih,ko je listina izgubljena ali kakorkoli uničena,poškodovana torej v primerih,ko je ni mogoče več uporabiti za uveljavitev pravic,ki iz nje izhajajo. Presoja vprašanja v kakšnem obsegu je dolžnik iz temeljnega razmerja svoje obveznosti nasproti upniku že poravnal in v kakšnem obsegu je zavarovanje upnikove terjatve še potrebno in utemeljeno, prav gotovo ne sodi na področje nepravdnega postopka, posebno ko ravno za predlagani postopek ni značilen element kontradiktornosti.