IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se delno spremeni v prvem in drugem odstavku I. točke izreka in v II. točki izreka, tako da se v tem delu glasi:
"Sklep 5. redne seje Sveta zavoda toženke z dne 26. 2. 2018, da se v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda toženke izbere kandidatka A.A., se kot nezakonit razveljavi.
Tožena stranka je dolžna ponoviti postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja/direktorice v skladu z določbami Zakona o zavodih, Zakona o socialnem varstvu in Statutom tožene stranke.
Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje."
II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe (odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije v višini 2.000,00 EUR v tretjem odstavku I. točke izreka).
III. Stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
JEDRO
Z javnim razpisom za direktorja toženke se je zahtevalo, da ima kandidat, med drugim, natančno opredeljeno časovno obdobje delovnih izkušenj (pet let), pri čemer ni bilo določeno, za kakšne delovne izkušnje gre, in pa znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami. Za ti zahtevi so se zahtevala dokazila, pri čemer je za zgolj časovno opredeljene delovne izkušnje dovolj dokazilo o delovni dobi (drugače bi bilo, če bi se na primer zahtevale delovne izkušnje z določenega področja ali na določenih delih). Dokazilo o delovni dobi je delovna knjižica in to je tožnica predložila. Za znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami pa je predložila listine, ki izkazujejo pridobljena teoretična znanja. Drugih listin ni bila dolžna predložiti.
Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica predložiti tako dokazila o teoretičnem kot praktičnem znanju s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami, nima podlage v razpisnih zahtevah. Znanje z določenega področja je lahko le teoretično znanje. Če bi se zahtevalo praktično znanje, bi moralo biti to v javnem razpisu jasno navedeno (v okviru delovnih izkušenj z določenega področja ali na določenih delih). Ker ni bilo, tožničina prijava ni nepopolna, ker takšnih praktičnih znanj ni izkazovala. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da toženka ni zagrešila postopkovnih kršitev s tem, ko je sprejela sklep in tožničino prijavo označila za nepopolno.
Označitev določene prijave kandidata na prosto delovno mesto za nepopolno je že sama po sebi kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, saj je izbira kandidata bistveno drugačna, če se določena prijava upošteva ali pa ne. Iz tega razloga je kršitev, ki jo je storila toženka, povzročila nezakonitost sklepa o izbiri kandidatke. Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa in da se toženki naloži ponovitev postopka izbire direktorja je utemeljen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.