TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper točke II., III.b, IV. b in V. izreka prvostopenjske sodbe se zavrne in se izpodbijana sodba v teh delih potrdi.

II. Pritožbi zoper točko VI. izreka se deloma ugodi in se točka VI. izreka glede višine spremeni tako, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki 54,67 EUR. V preostalem se pritožba zoper točko VI izreka zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

IV. Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem.

S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazum dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.

Ker civilna kazen ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.

Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ne more biti utemeljen že zaradi 1. odstavka 153. člena ZASP.