TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi

M.Č. in delno pritožbi prve tožene stranke oziroma tožeče stranke po

nasprotni tožbi Al.A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v I.

in III. točki, v II. točki pa glede premičnin ter zadeva v tem obsegu

vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem se pritožba prve tožene stranke oziroma tožeče stranke po

nasprotni tožbi Al.A. zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

 

Razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko

postavila dajatveni tožbeni zahtevek, ruši opisano razmejitev

pristojnosti pravdnega in nepravdnega sodišča in je v nasprotju z

dolgoletno sodno prakso, po kateri je ugotovitev obsega in deležev na

skupnem premoženju (in eventualna določitev solastninskih deležev na

skupnem premoženju) stvar pravdnega, delitev celotnega skupnega

premoženja pa stvar nepravdnega postopka.

Pravilno je postopalo sodišče prve stopnje, ker glede parc. št. 142/2

k.o. H., ki je v lasti druge toženke, ni izdalo sodbe na podlagi

pripoznave. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so

izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim

stranke ne morejo razpolagati (2. odst. 316. čl. ZPP). Sodišče ne

prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali

moralnim pravilom (3. odst. 3. čl. ZPP). Iz zemljiškoknjižnega

izpiska parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H. izhaja, da je v zemljiški

knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist prve

toženke - Al.A.. Če je s pravnim poslom dogovorjena prepoved

odsvojitve ali obremenitve vpisana v zemljiško knjigo (primerjaj s 4.

odst. 38. čl. Stvarnopravnega zakonika), postane taka nepremičnina

res extra commercium, vsako razpolaganje z njo pa bi bilo v nasprotju

s prisilnim predpisom.