TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-6571/03 z dne 18. 8. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Slovenska Bistrica št. P-2301/2002 z dne 18. 6. 2003 se ne sprejme. Ustavna pritožba A. A. zoper: - predlog Policijske postaje Slovenska Bistrica za uvedbo postopka o prekršku št. 35/5-3449210-7776 z dne 20. 12. 2002; - potrdilo o oddaji vozniškega dovoljenja Upravne enote Slovenska Bistrica št. 22601-93/04-210 z dne 8. 12. 2004; - poziv Upravne enote Slovenska Bistrica št. 22601-93/04-210 z dne 3. 12. 2004 in - odločbo Sodnika za prekrške Slovenska Bistrica št. P-2301/02 z dne 6. 12. 2004 se zavrže.

Sodniki za prekrške in Senat za prekrške so bili del sodne oblasti (glej odločbo št. U-I-117/93 z dne 2. 2. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 10). Glede na navedeno je bilo pritožniku v postopku o prekršku sodno varstvo zagotovljeno. Omejitev vložitve izrednega pravnega sredstva ne predstavlja kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-58/95 z dne 20. 11. 1997, OdlUS VI, 196). Zato za kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave očitno ne gre. Očitek pritožnika, da v drugostopenjski odločbi ni bilo pravnega pouka, ne more biti upošteven, saj Ustava zagotavlja le pravico do pritožbe. Iz pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo o prekršku je razvidno, da je pritožnik v njej uveljavljal zgolj nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. To pomeni, da za obravnavanje drugih očitkov v postopku z ustavno pritožbo ni podana procesna predpostavka vsebinskega izčrpanja pravnih sredstev. Pritožnikovega očitka, da je bila z izpodbijanima odločbama kršena določba 2. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. Izpodbijani predlog Policijske postaje in dopis Upravne enote nista posamična akta po prvem odstavku 50. člena ZUstS, s katerima bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. Ker zoper poziv in prvostopenjsko odločbo pritožnik ni izčrpal pritožbe kot redno pravno sredstvo, za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo.