Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-375/2004, stran 954 DATUM OBJAVE: 30.1.2004

VELJAVNOST: od 31.1.2004 / UPORABA: od 31.1.2004

RS 8-375/2004

Verzija 5 / 5

Čistopis se uporablja od 17.12.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 17.12.2022
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
375. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija
Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE in Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L in 36/00 – ZPDZC), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO-1) ter 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem sklepom Republika Slovenija ustanovi javni zavod Moderna galerija (v nadaljnjem besedilu: zavod) v skladu z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, v nadaljnjem besedilu: ZUJIK), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

(2)

Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

Moderna galerija v Ljubljani je bila ustanovljena z Uredbo Vlade Ljudske republike Slovenije z dne 30. 12. 1947 (Uradni list LRS, št. 1/48). Leta 1951 so odprli prvo stalno razstavo slovenske umetnosti od impresionizma do leta 1950. Stalne razstave so bile na novo postavljene v letih 1960, 1962, 1963, 1980, 1988, 1990, 1994 in 2001. Leta 2000 je bila prvič predstavljena mednarodna zbirka 2000+. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija (Uradni list RS, št. 29/96 in 49/97) pa je Vlada Republike Slovenije uredila njegovo organizacijo in delovanje z veljavnimi predpisi.

3. člen

(1)

Moderna galerija je nacionalni muzej, ki v skladu s svojim poslanstvom deluje na področju dveh vsebinskih sklopov – moderne in sodobne umetnosti.

(2)

Kot muzej moderne umetnosti sistematično raziskuje, zbira in predstavlja umetnost modernizma in njegove tradicije. Ukvarja se predvsem s slovensko umetnostjo 20. stoletja od začetkov modernizma okoli leta 1900, pa tudi s sodobnimi umetniki, ki nadaljujejo tradicije modernističnih teženj.

(3)

Kot muzej sodobne umetnosti skrbi za sodobne prakse na področju vizualnih umetnosti. Predstavlja nove vsebine in nove načine izražanja, razstavljanja in interpretiranja sodobnosti ter z rednimi odkupi del slovenskih avtorjev vzpostavlja stalno zbirko umetnosti 21. stoletja, z odkupi del tujih umetnikov pa dopolnjuje mednarodno zbirko 2000+.

4. člen

(1)

Ime zavoda je Moderna galerija.

(2)

V mednarodnem poslovanju galerija uporablja ime The Museum of Modern Art.

(3)

Sedež javnega zavoda: Windischerjeva ulica 2, Ljubljana.

(4)

Zavod je pravna oseba.

(5)

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

5. člen

Zavod sestavljata notranji organizacijski enoti, in sicer oddelek za moderno umetnost in oddelek za sodobno umetnost.

II. DEJAVNOSTI ZAVODA

6. člen

(1)

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:
– identificira, dokumentira, preučuje in interpretira ter vrednoti premično in živo dediščino ter jo predstavlja javnosti,
– zbira, raziskuje, izvaja akcesijo in inventariziranje premične dediščine, na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda,
– varuje in hrani zbirke državnega pomena ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom zavoda,
– pripravlja in izvaja konservatorsko-restavratorske postopke na premični dediščini s svojega področja delovanja in se pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti povezuje z Restavratorskim centrom Republike Slovenije in ostalimi muzeji,
– nadzira varstvo premičnih spomenikov in nacionalnega bogastva zunaj muzejev,
– razvija vlogo osrednje galerije za področja svojih zbirk v sodelovanju z ostalimi muzeji, uporabniki, partnerji,
– svetuje in daje navodila lastnikom zbirk premične dediščine glede vodenja inventarnih knjig s svojega področja delovanja,
– v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja tovrstnega muzejskega gradiva,
– razstavlja muzejske zbirke,
– pripravlja predloge za razglasitev premičnih spomenikov državnega pomena,
– usklajuje vpis premične dediščine v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave s področja svojega delovanja, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,
– sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami v galerijskih prostorih in izven njih razstavlja in postavlja sodobna dela domačih in mednarodnih umetnikov,
– aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem, strokovnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi ustanovami in državnimi javnimi zavodi ter Radiotelevizijo Slovenija,
– omogoča prostorske pogoje za raziskovanje, ustvarjanje in teoretsko proučevanje modernih in sodobnih umetnosti,
– s predavanji, diskusijami, okroglimi mizami, delavnicami, seminarji in publikacijami skrbi za sprotno teoretsko in kritiško spremljanje moderne in sodobne umetnosti,
– v laboratoriju za nove medije raziskuje in predstavlja sodobno umetnost, ki nastaja s pomočjo novih informacijskih tehnologij,
– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,
– omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,
– izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini, programe pripravništva, izpopolnjevanja, in prakse za izobraževalne programe različnih stopenj s svojega področja,
– skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev,
– raziskuje premično dediščino in njeno varstvo po naročilu ministrstva,
– ministrstvu daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,
– letni program razstav in prireditev usklajuje z razstavnimi termini z ostalimi državnimi muzeji,
– vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti,
– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala,
– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCO-a (Object ID),
– organizira znanstvena in strokovna srečanja, razgovore, seminarje in podobno, predvsem s področja delovanja zavoda,
– redno obvešča javnost o prireditvah v sredstvih javnega obveščanja, redno posreduje informacije javnosti o poslovanju, razvojnih programskih ciljih in uresničevanju programa.

(2)

Za uresničevanje svojega poslanstva mora biti zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu, razen praznikov, z izjemo 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Zavod mora zagotoviti brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu.

(3)

Državni muzej izvaja tudi programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja v povezavi z dediščino kot dejavnost, ki se ne financira iz državnega proračuna, namenjenega kulturi.

7. člen

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene:
R90.030      Umetniško ustvarjanje
R90.040      Obratovanje objektov za kulturne prireditve
P85.520      Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
             na področju kulture in umetnosti
R91.011      Dejavnost knjižnic
R91.020      Dejavnost muzejev
R91.012      Dejavnost arhivov
R91.030      Varstvo kulturne dediščine
J59.110      Produkcija filmov, video filmov, televizijskih
             oddaj
J59.120      Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi
             filmov, video filmov, televizijskih oddaj
P85.520      Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanja
             na področju kulture in umetnosti
P85.590      Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
             izpopolnjevanje in usposabljanje
N82.990      Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za
             poslovanje
N82.300      Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
M74.200      Fotografska dejavnost
M72.200      Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
             družboslovja in humanistike
J62.090      Druge z informacijsko tehnologijo in
             računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
J63.110      Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
I56.104      Začasni gostinski obrati
I56.103      Slaščičarne in kavarne
I56.300      Strežba pijač
G47.610      Trgovina na drobno v specializiranih
             prodajalnah s knjigami
G47.789      Druga trgovina na drobno v drugih
             specializiranih prodajalnah
G47.782      Trgovina na drobno v specializiranih
             prodajalnah z umetniškimi izdelki
N77.110      Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
N77.390      Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih
             sredstev v najem in zakup
M69.200      Računovodske, knjigovodske in revizijske
             dejavnosti, davčno svetovanje
M73.200      Raziskovanje trga in javnega mnenja
M73.120      Posredovanje oglaševalskega prostora
M73.110      Dejavnost oglaševalskih agencij
M74.300      Prevajanje in tolmačenje
M74.100      Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo
J58.190      Drugo založništvo
J58.140      Izdajanje revij in druge periodike
J58.110      Izdajanje knjig
J59.200      Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in
             muzikalij
C18.120      Drugo tiskanje
C18.130      Priprava za tisk in objavo
C18.200      Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

III. ORGANI ZAVODA

8. člen

Organi zavoda so:
– direktor,
– svet,
– strokovni svet.

9. člen

(1)

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

(2)

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

(3)

Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.

(4)

Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.

(5)

Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

(6)

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje minister.

10. člen

(1)

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima na področju dela zavoda najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

-

ima najmanj pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela zavoda,

-

ima sposobnost za organiziranje in vodenje dela zavoda,

-

ima visoko raven aktivnega znanja slovenskega jezika,

-

ima znanje najmanj enega tujega jezika na višji ravni in najmanj enega tujega jezika na osnovni ravni.

(2)

Kandidat za direktorja ob prijavi na razpis predloži vizijo poslovanja zavoda za obdobje svojega mandata.

11. člen

(1)

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata v naslednjih primerih:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, ko direktorju preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,
– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

(2)

Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

(3)

Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinja.

12. člen

(1)

Naloge direktorja so:

1.

načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,

2.

sprejema strateški načrt,

3.

sprejema program dela s finančnim načrtom,

4.

sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,

5.

sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,