TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Na Hrvaško bo tožnik predan v dublinskem postopku, v katerem pa po doslej znanih informacijah osebe niso imele težav pri dostopu do postopka za mednarodno zaščito. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da postopke z dublinskimi povratniki nadzira hrvaško Ministrstvo za notranje zadeve. Predane osebe na ozemlju te države sprejmejo uradne osebe, pristojne za sprejem prošnje za mednarodno zaščito. Po podatkih HPC iz prejšnjih let so bili dublinski povratniki nameščeni v sprejemnih centrih za prosilce za mednarodno zaščito. V spisovni dokumentaciji ni nobenih podatkov, da bi se ta praksa do sedaj spremenila. Tožnik bo v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec. Glede na navedeno, njegove navedbe o zatrjevanem policijskem nasilju na bosansko-hrvaški meji, tudi po presoji sodišča niso relevantne. Nanašajo se na njegovo obravnavo kot tujca, ki se je na ozemlju države nahajal nezakonito, zato ne dokazujejo sistemskih pomanjkljivosti (drugi pododstavek drugega odstavka 3. člena Dublinske uredbe).

Tožnik je svoje trditve o bistvenih okoliščinah tekom postopka neverodostojno spreminjal. Pravilna je ocena tožene stranke, da tožnikove navedbe o ravnanju hrvaških policistov (ki se nanašajo na nezakonito prečkanje hrvaško - bosanske meje in na obravnavo tožnika kot tujca), tudi če so resnične, ne izkazujejo tehtnih razlogov niti za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Dublinski uredbi, niti drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali o njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine.