TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba Divizijskega Vojaškega sodišča v Celju z dne 25.4.1947, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča jugoslovanske armade v Beogradu z dne 12.5.1947, spremeni tako, da se obsojena J.W. in C.M.K. iz razloga 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i t a o b t o ž b e ;

1. obsojeni J.W.

a) ker je dne 3. januarja 1946 pri K. v družbi z banditom E.C.

poskušal ilegalno prestopiti državno mejo v Avstrijo, kar mu je preprečil neznani oficir JA, ki ga je bandit C. napadel in razorožil, nakar je zbežal in naslednjega dne 4. januarja pri Š. ilegalno prestopil državno mejo ter se 6. januarja ilegalno vrnil iz Avstrije, dne 28.3.1946 pa prav tako pri Š. ponovno ilegalno prestopil državno mejo v Avstrijo, kjer so ga Angleži napotili v taborišče razseljenih oseb v L., od koder se je 8. junija ponovno vrnil v Jugoslavijo - torej storil poskus kaznivega dejanja ilegalnega prehoda čez državno mejo in kaznivo dejanje ilegalnega prehoda čez državno mejo;

b) ker je dne 18. julija 1946 pri Š. proti neugotovljeni nagradi poskušal spraviti čez državno mejo v Avstrijo dva neznana Hrvata, kar mu ni uspelo, ker je bil prijet, torej storil kaznivo dejanje poskusa ilegalnega spravljanja nepoznanih oseb čez državno mejo in

c) ker je potem, ko je sprejel ponudbo prvoobtoženega J.M., da bo proti denarni nagradi ilegalno spravljal odbegle člane "Kulturbunda" čez državno mejo v Avstrijo pri Š., dne 30.11.1946 L.K., E.K. in T.G. odvedel iz M. do državne meje in jim proti plačilu nagrade 3.000 din pokazal kraj, kjer lahko varno prečkajo mejo, kjer so mejo tudi prečkale, nakar je 20. decembra 1946 drugo skupino, v kateri so bili R.S., R.S., A.M. in B.G. proti nagradi 8.000 din zopet odvedel iz M. do državne meje in jih spravil čez mejo in nazadnje dne 17.2.1947 proti nagradi 4.000 din poskušal spraviti čez mejo L.F. in A.F., pri čemer ju je pustil pred mejo in zbežal, ker je opazil člane državne varnosti, zaradi česar slednjima prehod čez mejo ni uspel - torej storil kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja, s katerim se škoduje obrambni sposobnosti in ekonomski moči države in s tem kršil člen 3 točka 2 ZKLD;

2. obsojena C.M.K.

a) ker je od začetka novembra 1946 do svoje aretacije pomagala pri organiziranju kanalov za spravljanje pobeglih članov "Kulturbunda" iz taborišča v P. čez mejo v Avstrijo in jim nudila skrivališče ter jim služila kot zveza in je tako dne 10. novembra 1946 povezala soobtoženega K.L. s F.Š., za katero je že prej vedela, da ima zveze na meji, dne 15. februarja 1947 po aretaciji svojega moža, sama preko svoje sestre vzpostavila zvezo med L.F. in A.F. ter obtoženim W.

zaradi spravljanja slednjih čez državno mejo, ko pa jima to ni uspelo, jima je dala 800 din za potne stroške, dajala na razpolago svoje stanovanje kot začasno skrivališče obtoženemu K.L. in njegovi ženi A.L., od 30.11.1946 do 4.11.1947 v istem stanovanju skrivala soobtoženo C.M., ki jo je potem zaradi strahu pred hišno preiskavo napotila k svojemu stricu v H. pri O., torej sodelovala pri organiziranju združbe s fašističnimi cilji zoper ustavno ureditev FLRJ in je pomagala tej združbi in služila kot zveza, s čemer je kršila člen 3 točka 2, 8 in 14 ZKLD;

b) ker je neugotovljenega dne v začetku januarja 1947 v svojem stanovanju v M. nudila zaklonišče in dala hrano banditu M.K., za katerega je vedela, da je bil ranjen pri prehodu čez državno mejo v družbi ostalih banditov ter slednjemu služila kot zveza in je njegove somišljenike, ki so ga iskali v njenem stanovanju, napotila na naslov, ki ji ga je ta pustil - torej dala na razpolago skrivališče in služila kot zveza aktivnemu članu odpadniških skupin, s čimer je kršila člen 3 točka 14 ZKLD.

Stroški kazenskega postopka, nastali z oprostilnim delom sodbe od 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenih J.W. in C.M.K. ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov bremenijo proračun.

Prvi kazenskopravni predpis, ki je določil kaznivo dejanje v zvezi s prehodom državne meje, je bil Kazenski zakonik iz leta 1951. Sodišče je zato z obsodbo J.W. za navedena dejanja, ki naj bi bila storjena v letu 1946, ravnalo v nasprotju z načelom zakonitosti in ga obsodilo za dejanja, ki po zakonu niso bila kazniva dejanja.

Kaznivo dejanje zoper narod in državo po 3. členu ZKLD mora v svojem opisu vsebovati dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je bil cilj inkriminiranega ravnanja obsojencev takšen, kot ga določa vsebina 2. člena ZKLD.