TFL Vsebine / TFLGlasnik

Zadnjo številko revije TFL Glasnik tekočega koledarskega leta že tradicionalno namenjamo mislim Najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka za leto 2021. Letos so te nazive z glasovanjem uporabnikov portala Tax-Fin-Lex in tudi širše javnosti pridobili mag. Ivan Simič, dr. Marjan Odar in dr. Sara Ahlin Doljak. Zaradi trenutne epidemiološke situacije običajne okrogle mize letos nismo izvedli, smo pa zato vsakemu zastavili po tri vprašanja. Odgovorili so iskrivo, kritično, z dodatkom aktualnosti in vizije.

Pogovor z Najuglednejšim davčnim strokovnjakom 2021, mag. Ivanom Simičem

TFL Glasnik:
Kako v funkciji generalnega direktorja Finančne uprave RS ocenjujete stanje davčne politike v Sloveniji? Kaj ste že (spremembe Zakona o dohodnini – dvig splošne olajšave, znižanje obdavčitve kapitalskih dobičkov, itd.) in kaj še boste predlagali?

mag. Ivan Simič:
Gre za zatečeno davčno politiko, ki je potrebna sprememb. Žal pa del javnosti spremembe davčne politike ne sprejema. Razlog ni v tem, da spremembe ne bi bile v redu. Ta del javnosti nasprotuje zato, ker pač nasprotuje. Brez vsebine. Ob vsaki spremembi davčnih predpisov, ki gredo v smeri razbremenitev, je slišati, da se razbremenjujejo premožni oziroma, kot oni rečejo, bogati. Nihče pa ne izpostavi dejstva, da imamo pri dohodnini progresivno dohodninsko lestvico, pri kateri je najnižja stopnja obdavčitve 16 % in najvišja 50 %, pri zneskih nad 72.000 evrov davčne osnove. Pri takšni progresiji je normalno, da ob znižanju davčne stopnje ali ob zvišanju davčnih olajšav v nominalnem znesku prejmejo največ tisti, ki so zelo visoko obdavčeni.

Prav tako bi bilo potrebno znižati obdavčitev dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in kapitalskih dobičkov). Pri dohodkih iz kapitala gre za dohodke iz kapitala, ki je bil kupljen iz že enkrat obdavčenega dohodka, in to je razlog, zakaj bi dohodki iz kapitala morali biti obdavčeni po nižji stopnji od obstoječe 27,5 %. Primerna stopnja bi bila 20 %, oziroma še nižja, to je 15,0 %.

Tudi pri obdavčitvi pravnih oseb je sedanja 19,0 % stopnja previsoka. Leta 2006 je bilo v takratni davčni reformi določeno, da se bo davčna stopnja s takratnih 25,0 % postopoma zniževala do 15,0 %. Prišli smo do 17,0 %, potem pa je bila zvišana na 19,0 %. Kot je znano, se razmišlja o uvedbi enotne stopnje za obdavčitev multinacionalk in ta stopnja je 15,0 %. Najbolje bi bilo, da se za vse države uvede ta stopnja in potem bodo skoraj vse težave odpravljene.

Spremembe dohodninske davčne zakonodaje, ki so v državnem zboru, gredo v pravi smeri, to je v smeri znižanja obremenitve davčnih zavezancev. Še dobro, da se je vlada odločila za zvišanje splošne dohodninske olajšave in da je za dohodke iz naslova najemnin določena 15,0 % stopnja. Pozitivno je tudi znižanje meje pri prenehanju obdavčitve kapitalskih dobičkov z 20 na 15 let.

Torej, če zaključim. Letošnje spremembe so šle v pravi smeri.

TFL Glasnik:
Kako ocenjujete učinkovitost in nadzor trošenja države? Se vam zdita višina in struktura vplačanih davkov in ostalih dajatev v proračun v tem letu primerna za načrtovana investicijska vlaganja? So naše javne finance vzdržne?

mag. Ivan Simič:
Trošenje države je odvisno od potreb in če so te potrebe višje, je tudi poraba višja. Zadnji dve leti je država veliko sredstev namenila za pomoč državljanom in gospodarstvu zaradi covida-19. Po ustvarjenih javnofinančnih prihodkih letošnjega leta lahko zaključimo, da so bili ukrepi vlade pravilni. Imamo visoko gospodarsko rast, rekordno število zaposlenih in rekordne javnofinančne prihodke. Stopnja nezaposlenosti še nikoli ni bila tako nizka. Tako so javnofinančni prihodki v prvih enajstih mesecih letošnjega leta za 2,5 milijarde evrov višji kot v istem obdobju lani in 1,3 milijarde evrov višji kot leta 2019.

Glede na to, da se zadnji dve leti nahajamo v težki situaciji zaradi covida-19, ko so mnogi potrebovali pomoč, so višji odhodki realnost. Sam sem bil več kot 30 let podjetnik in v tem obdobju sem šel tudi skozi zelo težke čase. Takrat nisem razmišljal, kaj bo jutri, ampak mi je bilo pomembno, da rešim takratne težave. Ko ni bilo denarja, sem si ga poskušal sposoditi pri banki, če pa ni šlo, pa pri znancih. Če veš, kaj želiš, in če si optimist, potem se tudi vse srečno konča. Zaradi tega moramo na sedanji čas gledati kot na čas reševanja. Moramo biti optimistični in z znanjem, ki ga imamo, bomo v naslednjih letih že nadoknadili te povečane odhodke.

TFL Glasnik:
Kritični ste do dela inšpektorjev – različno opredeljevanje v istih zadevah, sporne in nepravilne odločitve, kar ste vse prikazali tudi na nedavni konferenci Poslovna forenzika. Dejali ste, da se boste zavzeli za poenotenje davčne prakse. Kako konkretno in kdaj lahko pričakujemo rezultate?

mag. Ivan Simič:
Kritičen sem do dela inšpektorjev, ki so odločali nezakonito in je to nezakonitost potrdilo tudi sodišče. Sam sem, kot davčni svetovalec, sodeloval v velikem številu davčnih pregledov. Velika večina davčnih pregledov je bila zakonita in pravilna, žal pa smo imeli tudi primere očitnih nezakonitosti. Najhuje od vsega je bilo dejstvo, da, ko si opozarjal na te nezakonitosti, nihče ni želel tega sprejeti. Še hujša tragedija je dejstvo, da davčni zavezanci uspejo šele na vrhovnem, evropskem ali ustavnem sodišču. To pomeni, da te nezakonitosti ne ugotovi ali jih ne želi ugotoviti drugostopni organ oziroma upravno sodišče. Redki so bili primeri, da je drugostopni organ ugotovil očitne nezakonitosti inšpektorjev.

Sedaj, ko sem direktor Fursa, želim in zahtevam, da inšpektorji izdajajo zakonite odločbe. Ne želim, da se ponovijo časi nezakonitega odločanja. V ta namen smo pripravili serijo izobraževanj za inšpektorje. Predavatelji so znani strokovnjaki na področju davčnega prava. Le z nenehnim izobraževanjem in izmenjavo mnenj bomo lahko napredovali tudi na tem področju. Zaradi tega sem ponovno dovolil izobraževanje zaposlenih, saj je bilo to do mojega prihoda v Furs zelo omejeno. Ko bodo vsi imeli dovolj znanja in ko bo prihajalo do izmenjave mnenja s stroko, to je z računovodji, davčnimi svetovalci in revizorji, bo prišlo do poenotenja davčne prakse, kar je naš cilj.

Pogovor z Najuglednejšim finančnim strokovnjakom 2021, dr. Marjanom Odarjem

TFL Glasnik:
Kot dolgoletni direktor Inštituta za revizijo zelo dobro poznate finančno, še zlasti pa revizorsko stroko. S čim se bodo revizorji soočili pri pregledu izkazov za letošnje leto? Bodo pomoči, ki so jih posamezne institucije prejele za premagovanje covid situacije, zelo vplivale na verodostojnost izkazov?

dr. Marjan Odar:
Epidemija, ki žal še kar traja, je imela in bo še imela velik vpliv in posledice tudi na delo revizorjev. Pri nekaterih družbah gre namreč za neobičajno oz. kar nenavadno stanje. Epidemija in pri nekaterih tudi državne pomoči so nekako zameglile pravo stanje finančnega položaja družb. Eno najtežjih vprašanj, s katerimi se bodo tudi pri revidiranju računovodskih izkazov za 2021 srečevali revizorji, je vprašanje going concerna; torej delujočega podjetja. Seveda moramo temu dodati še vprašanja, povezana s slabitvijo sredstev, pa merjenje po pošteni vrednosti. Pa še kaj bi se našlo. Vedeti pa je treba, da je covid kriza tudi v financah »izredni dogodek«, ki žal že predolgo traja. Tako je treba nanj gledati tudi z revizorskimi očmi. Tega se morda ta trenutek niti še ne zavedamo. Za nekatere družbe so se pogoji poslovanja bistveno spremenili, veliko je dela od doma, ki prinaša s seboj tudi drugačna tveganja, digitalizacija je dobila svetlobni pospešek, itd. Seveda se morajo temu prilagajati tudi revizorjevi postopki.

Državne pomoči so sicer načeloma v redu, pa vendar včasih morda »kvarijo« in zamegljujejo pravo stanje. Nekateri so zaradi njih preživeli, so pa tudi nekatere manjše družbe in samostojni podjetniki, ki so jih »izkoristili« na različne načine. Osebno menim, da še vedno velja tisti stari kitajski pregovor: Ne daj jim rib, raje jih nauči loviti. Posledice bodo dolgotrajne; zelo me skrbi lahkotnost deljenja državnih pomoči (pa ne toliko v podjetniški sferi, ampak dodatki plačam v javnem sektorju, upokojencem …) in na drugi strani rast zadolženosti Slovenije. Odplačilo dolga bo zagotovo padlo predvsem na tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost. To pa so seveda gospodarske družbe. Težko ocenim, pa vendar mislim, da se bo realna slika pokazala šele kaki dve leti po zmagi nad virusom. Predvsem zaradi enormnega povečanja zadolženosti države pa bodo verjetno podjetniška postcovidna obdobja zelo težka. Žal je bilo preveč denarja zmetanega z lopato skozi okno.

TFL Glasnik:
Je v Sloveniji dovolj finančnega znanja? Tu mislim tisto pravo znanje, pa razumevanje povezave z davki in tudi s pravnimi podlagami?

dr. Marjan Odar:
Nemci imajo za to menda odgovor: “jain”. Kar nekaj je zelo dobrih poznavalcev financ; na drugi strani pa toliko neznanja, da skoraj ne moreš verjeti. Podjetniške finance pa so hočeš nočeš nujno povezane z davki. Žal pa je na tej relaciji še zelo veliko neznanja in so dokaj redki slovenski strokovnjaki, ki to področje, gledano tudi v mednarodnih razmerjih, dobro obvladajo. To področje oziroma znanja in kompetence (finance, pravo, davki) je po moji oceni eno izmed najperspektivnejših in tudi strokovno najzahtevnejših in tudi najbolje plačanih. Seveda pa zahteva velik vložek v znanju, študiju, razmišljanju. Žal ugotavljam, da sta stric »google« in copy paste na nek način uničila pronicljivost duha in tudi idej. Je pa še nekaj značilno za Slovence. Ne vem, ali gre za neznanje ali pa bi bilo to lastnost treba drugače imenovati. Namreč, dokaj lahko se nekateri hitro dajo prepričati v vlaganja z zelo visokimi donosi. Pa kljub temu, da že od nekdaj velja mantra, da so visoki donosi v korelaciji z visokim tveganjem. Če k temu dodamo še značilni pohlep, dobimo eksplozivno kombinacijo. Kljub raznim ponzijevim shemam, ko so se mnogi že zelo opekli, še vedno kar nekaj ljudi verjame v visok in lahek zaslužek.

TFL Glasnik:
Poslovne finance so ključne za podjetništvo. So jih sedaj slovenski podjetniki in managerji zares osvojili?

dr. Marjan Odar:
Enako, kot pri prejšnjem odgovoru: ja in ne! Nekateri so odlični, prodorni, komaj verjameš, od kod jim podjetniške ideje. Slovenci smo vedno bili in smo podjetniki. Podjetnikom pa je treba omogočiti pogoje poslovanja in jih spodbujati; no, vsaj ne omejevati. Tu pa trčimo na problem v državni infrastrukturi in pogojih poslovanja. Pa še na nekaj je treba opozoriti. Zakaj si veliko mladih, ki končajo študij, želi službo v javnem sektorju? Poglejte podatke, kako se debelí javni sektor in kako raste število zaposlenih v njem. Ti uradniki pa tudi določajo pogoje delovanja družb in podjetnikov, pa čeprav na trgu nikoli niso zaslužili niti evra. Pri tem ni važno, katera in kakšna vlada nam kroji usodo. Ključno vprašanje je, kdo ustvarja dodano vrednost. Prekladanje papirjev s kupa na kup in pisanje vrste poročil za v ta okrogel fascikel zagotovo ne. Recept za uspeh in drugo Švico je zelo preprost: država naj podjetništvo naredi privlačno in interesantno za mlade! In to naj bo vrednota, ki naj bo tudi ustrezno finančno nagrajena, kjer bodo dobički gonilo in tudi plače zaposlenih občutno višje kot v javni upravi! Ja, pa brez slovenske zavisti!

Pogovor z Najuglednejšo pravno strokovnjakinjo 2021, dr. Saro Ahlin Doljak

TFL Glasnik:
Prvič ste izbrani za Najuglednejšega pravnika, ste tudi prva ženska v tej kategoriji, kar me izjemno veseli. Kaj vam to pomeni – ugleda, kot kategorije, ki jo iščemo, namreč nismo izbrali naključno – pomeni pokončno držo, profesionalnost in priznanje v stroki.

dr. Sara Ahlin Doljak:
Hvala za priznanje. Kaj mi pomeni priznanje? Ljudje najpogosteje vidijo le uspeh, slavo in prepoznavnost, redko kdo pa vidi padce in napore na karierni poti. V nazivu Najuglednejša pravnica vidim prepletenost teh nevidnih padcev in naporov, ki jih nekateri opazijo.

Tisti, ki so glasovali zame, so najbrž opazili stalno in nesebično prizadevanje in boj za pravičnost ter zagovarjanje in utemeljevanje tistega pravnega mnenja, za katero menim, da je pravilno in v korist oseb, ki jim služim. Prizadevam si za tiste najbolj ranljive posameznike, ki se sami niso sposobni braniti, njihov glas pa prevečkrat ostaja preslišan. Upam, da je tudi zaradi mojih prizadevanj njihov (in moj) glas slišan bolj.

Veliko razmišljam o svojem delu. Vem, da nisem edina, ki se sprašuje o pravu za življenje, o pravu s posledico odločitve dobrega in pravičnega. Iskreno in odkrito priznam, da naučeno znanje ni dovolj za delo v poklicih, ki jih opravljam.

Moj cilj je pokazati svetu, kako veliko je življenje in kako pogosto ga pozabimo ceniti. Strankam in študentom želim ponuditi globino izkušenj, spretnosti, modrosti, smisla za humor in zdrav odmerek ponižnosti. Ni algoritmov ali bližnjic; preprosto se moram pojaviti v predavalnicah fakultete in na sodišču ter opraviti delo. Preden sem zbolela, sem se naučila vsega, razen živeti. Zdaj letim s široko razprtimi krili.

Moje delo, priznam, ni v skladu z že uveljavljenimi idejami o tem, kako naj se pravnik obnaša, ker je dogajanje dinamično in so vsaka sodna obravnava, predavanje in mediacijsko srečanje različni in vsak trenutek mojega delovanja je drugačen. Pomembna je moja kakovostna prisotnost.

TFL Glasnik:
Kako ocenjujete stanja prava v Sloveniji? Koliko zagotavlja pravno varnost vsakemu na vseh področjih in koliko je (marsikdaj) že preveč podrejeno politiki?

dr. Sara Ahlin Doljak:
Načelo pravne države je temeljno ustavno načelo, določeno v 2. členu Ustave Republike Slovenije. Načelo o pravni državi na ustavni ravni najdemo v številnih sodnih odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ustavno sodišče ima možnost dvigniti kakovost pravnega sistema na področju pravne in socialne varnosti ter s tem preprečiti vse prevečkrat izpostavljeno grožnjo poslabšanja.

Slovenija bo ostala pravna država s temelji v pravni doktrini ustavnega sodstva, če bomo vizijo pravne države še naprej gradili z optimizmom, okrepili državno zavest in poskrbeli za sočloveka in sodržavljana.

Pravna teorija nas uči, da imamo pravno državo, ko je delovanje državnih organov oziroma nosilcev politične oblasti pravno vezano in je varstvo posameznikovih pravic ter svoboščin temelj prava. V naši državi se velikokrat omenja propad, razkol, zaton pravne države. Pri takem govorjenju in pisanju moramo biti previdni, da ne posplošimo vsakodnevnega dogajanja in začnemo trditi, da nič ne deluje, tako kot bi moralo. Pravna država lahko deluje ob zadostni politični volji ob zavedanju vseh, da s spremembo predpisov stanja ne moremo na hitro izboljšati in mora biti krepitev pravne države zastavljena na dolgi rok. Kdaj lahko govorimo o pravni državi? Ko bodo vzpostavljene razmere, v katerih bo posameznik čutil, da je varen, da je varna njegova lastnina, da je njegovo delo primerno nagrajeno, da je družbena ureditev pravična.

TFL Glasnik:
Kako ocenjujete delovanje pravne države Slovenije z vidika hitrosti zagotavljanja doseženih pravic v gospodarskih sporih?

dr. Sara Ahlin Doljak:
Moj odgovor je negativen. Država se posredno financira iz gospodarstva, sama pa bolj malo naredi za zagotavljanje doseženih pravic v gospodarskih sporih.

Pri gospodarskih sporih bi se rada dotaknila treh stvari: gospodarski spor, mediacija v gospodarskih sporih in odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe.

Za izterjavo v gospodarskih sporih se uporabljajo podobna pravila kot za navadne spore. Potreben je obstoj dogovora o dolgu, ki pa ni nujno pisen. Prav tako pri gospodarskih pogodbah ni nujno, da se izrecno dogovorita za ceno (npr. kadar so v branži ustaljeni ceniki), saj so gospodarski posli vedno odplačni. Šteje se, da je za dolg vedno dogovorjeno, da se obrestuje. Pri gospodarskih izterjavah so tudi posebnosti, ki so vezane na hitrost in pospešitev postopka. Nasprotujoče si interese stranke v gospodarskih sporih največkrat uspejo uskladiti z neposrednim komuniciranjem in s pogajanji, le relativno majhen delež spornih situacij konča na sodišču.

Pri sodišču pridruženi mediaciji kot alternativnem načinu reševanja sporov je treba upoštevati, da gre pri odnosih, iz katerih izhajajo gospodarski spori, načeloma za dolgotrajnejša in kompleksna razmerja med strankami. Posamezen gospodarski spor po eni strani odraža spor v ozkem segmentu odnosov, po drugi strani pa lahko moteče vpliva na dolgoročne odnose med strankami oziroma na ugled in položaj posamezne stranke na trgu.

Razlogi, ki govorijo v prid mediaciji v gospodarskih sporih, so:

• ekonomičnost,
• prilagojenost postopka željam strank in samostojno odločanje strank kot nadomestilo za odločanje sodišča,
• hitrost postopka,
• zakonska nuja, ki gospodarstvo sili, da potrošnikom ponuja možnost alternativnega reševanja sporov,
• možnost ohranitve pozitivnih odnosov in ustvarjanje novih možnosti za vse stranke.

Pozitivni učinek mediacije je predvsem v tem, da strankam, ki s pogajanji niso uspele najti rešitve spora, ponuja novo možnost, da rešitev sooblikujejo s pomočjo zaupanja vredne neodvisne tretje osebe – mediatorja. Takšna rešitev omogoča, da v sporu ni poraženca, odpravlja pa tudi ovire za nadaljnje poslovne odnose, kar je lahko tudi glavni motiv gospodarskih subjektov. Rešitev spora je lahko zaupne narave.

Mediacija v gospodarskih sporih izboljšuje komunikacijo med gospodarskimi subjekti, zmanjšuje število sporov med njimi, pomaga pri oblikovanju sporazumnih dogovorov med vpletenimi, omogoča nadaljevanje poslovnega sodelovanja med strankami, zmanjšuje stroške različnih gospodarskih postopkov, vpliva na skrajšanje gospodarskih postopkov in prispeva k ugledu gospodarskih subjektov.

S sprejetjem ZFPPIPP je bila storjena huda napaka, ki jo je povzročil izbris pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 1999 do 2011 in posledično dolžnost aktivnih družbenikov plačevati obveznosti izbrisane družbe.

Od 17. novembra 2011 dalje je 18. člen Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (ZPUOOD) razveljavil določbe od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike. Družbeniki niso več dolžni plačevati obveznosti izbrisane kapitalske družbe. To pomeni, da bodo lahko družbeniki, ki so svoje premoženje vložili v osnovni kapital družbe, z njim uresničevali svoj podjetniški interes in z gotovostjo računajo na to, da s tem, ko so vložili svoj vložek v kapitalsko družbo, ni ogroženo njihovo osebno premoženje, ampak zgolj njihov vložek. Od 1999. do 2011. leta je bilo kršeno temeljno načelo korporacijskega prava ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika, ki predstavlja pomemben javni interes zagotavljanja ustreznega, mednarodno primerljivega in pravno varovanega sistemskega gospodarskega okolja za kapitalske družbe, ampak ne ureja preteklega stanja.