TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„1. Preživninska obveznost nasprotnega udeleženca A. A. do mladoletne hčere B. A., ki je bila na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 284/2017 z dne 12. 2. 2018, v zvezi s sklepom istega sodišča z dne 19. 3. 2018, in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1098/2018 z dne 11. 7. 2018, določena v višini 310,00 EUR mesečno, nazadnje pa valorizirana z obvestilom CSD ..., št. ... z dne 31. 1. 2020, na znesek 323,19 EUR mesečno, se z dnem 15. 10. 2020 zviša na 375,00 EUR mesečno.

2. Nasprotni udeleženec je dolžan do pravnomočnosti tega sklepa zapadle in neplačane preživninske obroke plačati v 15-tih dneh po prejemu tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zamude s plačilom vsakega posameznega preživninskega obroka, to je od 16. dne v tekočem mesecu do plačila, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od tedaj dalje pa v skladu z vsakokratnim obvestilom centra za socialno delo o uskladitvi preživnin na podlagi količnika uskladitve preživnin, ki ga v Uradnem listu RS objavi minister, pristojen za družino, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka roka za prostovoljno plačilo posameznega preživninskega obroka do plačila, vse z nakazili na bančni račun predlagateljice št. TRR ..., ki ga ima odprtega pri ...

3. Višji zahtevek za zvišanje preživnine se zavrne.

4. Udeleženca krijeta svoje stroške postopka.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici stroške pritožbenega postopka v znesku 164,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Prvo sodišče je zmotno presodilo, da neizvrševanje stikov ne predstavlja spremenjenih razmer.

Okoliščina, da je nasprotni udeleženec prodal solastninski delež na nepremičnini ter s prejeto kupnino, najetim kreditom in prihranki kupil stanovanje, nima nobenega pomena za odločitev v zadevi, saj se njegove preživninske zmožnosti zaradi tega niso spremenile. Stanovanje uporablja za bivanje, ne pa za oddajanje oziroma pridobivanje dodatnega dohodka. Bistveno je, da nakup stanovanja ne more iti na škodo hčerkinega preživljanja oziroma da se očetove preživninske zmožnosti zaradi tega niso mogle poslabšati v hčerkino škodo.