TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa o stroških postopka (VII točka izreka) spremeni tako, da glasi:

„Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 124,23 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za izpolnitev do plačila.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (IV. točki izreka).

III. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti njene pritožbene stroške v znesku 30,78 EUR, v 15 dneh od prejema sklepa, po izteku navedenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo stroške postopka na temelju dveh različnih pravnih podlag. Tožnica je uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Ta spor se po svoji naravi uvršča med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, kar pomeni, da se pri odločanju o stroških postopka uporablja člen 41/5 ZDSS-1 (po katerem v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal svoje procesne pravice). Preostala terjatev tožnice za plačilo nadurnega dela pa se uvršča med premoženjske pravice iz delovnega razmerja in se o povrnitvi stroškov postopka odloča glede na uspeh strank v postopku.

Med pravice do enakega varstva pravic v postopku, po 22. členu Ustave RS spadata tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika. Navedeno sicer ne pomeni, da se nasprotni stranki v postopku naložijo v plačilo stroški, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora v vsakem primeru posebej skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki. V konkretni zadevi je tožnica pooblastila odvetnika iz kraja svojega prebivališča. Pritožbeno sodišče je res večkrat zavzelo stališče, da kot potrebne stroške ni mogoče upoštevati stroškov prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča, vendar je v teh zadevah šlo za situacijo, ko je stranka za zastopanje pooblastila odvetnika iz drugega kraja izven območja tožnikovega bivališča in tudi izven območja sodišča. Zato je sodišče tožnici priznalo, kot potrebne stroške postopka, priglašene prevozne stroške odvetnika za prihod na naroke za glavno obravnavo.