TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi

„Sklep št. 0, sprejet na skupščini tožene stranke dne 29. 8. 2013, ki se glasi: „Bilančni dobiček v višini 10.024.310 EUR se razporedi v preneseni dobiček.“ se spremeni tako, da se bilančni dobiček družbe, ki na dan 31. 12. 2012 znaša 10.024.310 EUR, uporabi tako, da se del bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala, kar znaša 497.768,64 EUR nameni za izplačilo dividende delničarjem, kar predstavlja 1,00 EUR bruto na delnico.

Dividendo je tožena stranka dolžna izplačati najkasneje v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti te sodbe, in sicer delničarjem, ki so bili vpisani v delniški knjigi tožene stranke pri Klirinško depotni družbi, d. d., na presečni dan 3. 9. 2013, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 30 dnevnega roka dalje.“

II. Pritožba se zavrne glede točke II.2. izpodbijane sodbe in se v tem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Odgovor na vprašanje, ali gre res za spremembo tožbe, je odvisen od presoje, ali gre dejansko za naknadno eventuelno kumulacijo tožbenih zahtevkov, ali pa gre samo za navidezno kumuliranje. Če gre za navidezno uveljavljenje dveh zahtevkov, potem ni spremembe tožbe. Zanjo niti ne bi šlo v primeru, če tako imenovani podrejeni tožbeni zahtevek pomeni zmanjšanje glavnega tožbenega zahtevka. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče pri naknadnem eventuelnem kumuliranju tožbenih zahtevkov, da gre za navidezno kumuliranje in posledično, da ne gre za spremembo tožbe.

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek le popravila znotraj enega samega tožbenega zahtevka, takšna poprava pa je pravočasna, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe, ki bi sicer nase vezala vse pravne posledice vložitve tožbe. Pravilna formulacija istega zahtevka ni sprememba tožbe. V nasprotnem primeru bi sodišče odreklo stranki pravno varstvo samo zaradi formalno nepravilno oblikovanega tožbenega zahtevka, pri čemer je bila tožba, katere cilj je udeležba (manjšinskih) delničarjev na dobičku, pravočasno vložena. Tako gre le za en tožbeni zahtevek, ki ga je tožnica po spremembi sodne prakse o oblikovanju zahtevkov v skladu z določbo 399. člena ZGD-1 med samim postopkom zgolj popravila.

Lahko da je bila primerna in koristna odločitev (in po presoji skrbnega gospodarstvenika celo nujna), da družba ne bo delila vsega razpoložljivega dobička zaradi zatrjevanih pogajanj z bankami upnicami. Vendar pa se tudi nujni ukrepi načelno lahko opravijo brez posega v pravico delničarjev, da bodo prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.