1051. Pravilnik o splošni maturi
Na podlagi 12., 15., 16., 17. in 45. člena Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o splošni maturi
1. člen
(vsebina pravilnika)
-
naloge Državne komisije za splošno maturo (v nadaljnjem besedilu: Državna komisija), državnih predmetnih komisij za splošno maturo (v nadaljnjem besedilu: državna predmetna komisija), postopek imenovanja, sestavo in naloge šolskih maturitetnih komisij za splošno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska maturitetna komisija) in šolskih izpitnih komisij za splošno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska izpitna komisija) ter naloge Državnega izpitnega centra,
-
način in postopek prijave ter odjave k splošni maturi oziroma k posameznemu izpitu,
-
izvedbo in ocenjevanje pisnega, ustnega ter praktičnega dela izpita in izpitnega nastopa,
-
varstvo pravic kandidatov in postopek vpogleda v izpitno dokumentacijo,
-
druga maturitetna pravila.
2. člen
(opravljanje splošne mature)
Kandidati opravljajo splošno maturo pod enakimi pogoji, določenimi z Zakonom o maturi (v nadaljnjem besedilu: zakon) in s tem pravilnikom.
Kandidati s posebnimi potrebami in v utemeljenih primerih tudi drugi kandidati (nenadna bolezen, poškodba) opravljajo splošno maturo v skladu s pravili, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
II. OPRAVLJANJE SPLOŠNE MATURE
3. člen
(pravica do opravljanja splošne mature)
Splošno maturo lahko opravlja, kdor je uspešno končal izobraževalni program gimnazije ali maturitetni tečaj ali kdor je ali bo v letu, v katerem bo opravljal splošno maturo, dopolnil najmanj 21 let.
4. člen
(predmeti splošne mature)
Splošna matura se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela.
Predmeti skupnega dela splošne mature so:
Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela splošne mature namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.
Predmeti skupnega dela splošne mature so obvezni za vse kandidate.
Predmeti izbirnega dela splošne mature so objavljeni v Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo. Kandidat jih izbere v skladu z izbirnimi pravili, ne glede na to, kako se je nanje pripravljal. Kandidat, ki opravlja splošno maturo na narodno mešanem območju, lahko v izbirnem delu izbira med tujim jezikom in drugim jezikom na narodno mešanem območju.
Predmete izbirnega dela splošne mature določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije v soglasju s senati univerz in samostojnih visokošolskih zavodov izmed predmetov, ki se poučujejo v gimnaziji in so podlaga za visokošolski študij na več znanstvenih, umetniških ali strokovnih študijskih področjih.
V skladu z zakonom in pravili iz prejšnjega odstavka, ki jih sprejme Državna komisija, lahko kandidat opravlja še šesti maturitetni predmet.
5. člen
(posamezni izpit splošne mature)
Izpit iz posameznega predmeta splošne mature lahko v skladu z zakonom in drugimi maturitetnimi pravili opravlja kandidat:
-
ki pri splošni maturi izpit popravlja ali izboljšuje oceno,
-
ki je že opravil splošno maturo,
-
ki mu je bilo spričevalo, pridobljeno v tujini, priznano kot spričevalo o splošni maturi,
-
ki opravlja poklicno maturo ali jo je že opravil.
6. člen
(ravni zahtevnosti in način opravljanja izpita)
Izpit pri splošni maturi se opravlja na eni oziroma osnovni ali višji ravni zahtevnosti v skladu s predmetnim izpitnim katalogom.
Izpit iz posameznega predmeta je lahko v skladu s predmetnim izpitnim katalogom sestavljen iz delov izpita, ki se lahko opravljajo:
-
kot vaje (laboratorijske, terenske in drugo),
-
kot naloge (seminarske, raziskovalne, projektne in druge) in
Naloga in vaje se opravljajo kot praktični del izpita. Pri posameznem predmetu je možna kombinacija različnih oblik praktičnega dela izpita.
Izpit pri splošni maturi ima lahko zunanji in notranji del. Zunanji del izpita je pisni izpit in izpitni nastop, notranji deli izpita so ustni izpit in praktični del izpita.
Izvajalci splošne mature so šole in organizacije za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: šola), ki izvajajo gimnazijski izobraževalni program.
III. MATURITETNI ORGANI, DRŽAVNI IZPITNI CENTER IN MATURITETNA KOORDINACIJA
8. člen
(naloge Državne komisije)
Državna komisija poleg nalog, ki so določene v zakonu:
-
predlaga ministru smeri razvoja splošne mature na podlagi izkušenj in mednarodnih primerjav,
-
pri sprejemanju odločitev skrbi za smotrno uporabo materialnih, finančnih in človeških virov pri pripravi in izvedbi splošne mature,
-
skrbi za racionalno zasnovo splošne mature in kakovost njene vsebine ter postopkov,
-
koordinira, usklajuje in sodeluje pri pripravi in izvedbi splošne mature,
-
za posamezni izpitni rok z žrebom določi izpitne komplete za pisni izpit,
-
na predlog državne predmetne komisije določi merila za pretvorbo odstotnih točk v ocene,
-
v skladu s pravili iz 2. člena tega pravilnika odloča o prilagojenem načinu opravljanja splošne mature,
-
v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom pripravi predlog Maturitetnega izpitnega kataloga za splošno maturo in ga skupaj s predlogi predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo predloži v potrditev pristojnemu strokovnemu svetu,
-
sprejema navodila za izvedbo različnih delov izpita,
-
usklajuje cilje in vsebino usposabljanja članov državnih predmetnih komisij, predsednikov in tajnikov šolskih maturitetnih komisij ter zunanjih ocenjevalcev,
-
lahko imenuje osebe, ki neposredno spremljajo izvedbo splošne mature,
-
na predlog Državnega izpitnega centra lahko določi obseg izmenjave nadzornih učiteljev,
-
na predlog Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in univerz lahko imenuje zunanjega člana šolske maturitetne komisije,
-
na predlog Državnega izpitnega centra lahko imenuje pregledovalce izpitnih kompletov,
-
obvešča pristojne institucije, organe in šole o svojih sklepih, pomembnih za izvedbo splošne mature,
-
sprejme posebne ukrepe v primeru izrednih razmer,
-
sprejme letno poročilo o splošni maturi,
-
opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
Pred izdajo sklepov, ki imajo finančne posledice, mora Državna komisija pridobiti soglasje ministra, pred izdajo sklepov, ki bistveno posegajo v izvedbene postopke, pa mnenje Državnega izpitnega centra.
9. člen
(imenovanje državnih predmetnih komisij)
Predsednike in člane državnih predmetnih komisij imenuje Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra, glavne ocenjevalce pa imenuje Državni izpitni center.
Postopek in kriterije za imenovanje in razrešitev predsednika in članov državnih predmetnih komisij sprejme Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra.
10. člen
(naloge državne predmetne komisije)
Državna predmetna komisija opravlja poleg nalog, določenih z zakonom, še naslednje naloge:
-
se seznanja z mednarodno primerljivimi izpiti,
-
predlaga Državni komisiji razvoj predmeta in izpita,
-
skrbi za racionalno zasnovo in izvedbo izpita ter kakovost vsebine in postopkov izpita ter spremlja in proučuje značilnosti izpita in interpretira izpitne rezultate,
-
pripravi predlog predmetnega izpitnega kataloga,
-
v predmetnem izpitnem katalogu načrtuje in z izpitnimi kompleti ter postopki izvedbe pripravlja veljavne, zanesljive, sprejemljive in učinkovite izpite,
-
za vsak izpitni rok pripravi ustrezno število izpitnih kompletov za pisni izpit,
-
pripravi seznam vprašanj za ustni izpit, če tako zahteva struktura izpita,
-
izvede moderacijo navodil za ocenjevanje pisnega izpita,
-
pripravi predlog meril za pretvorbo odstotnih točk v ocene in sodeluje z Državno komisijo v postopkih usklajevanja,
-
določa merila za izbor zunanjih ocenjevalcev,
-
sodeluje v postopkih zunanjega ocenjevanja,
-
pripravi poročilo o zunanjem ocenjevanju,
-
na podlagi rezultatov in statističnih podatkov Državnega izpitnega centra pripravi analizo nalog in zunanjega ocenjevanja za spomladanski izpitni rok,
-
sodeluje pri načrtovanju in izvedbi usposabljanja zunanjih ocenjevalcev pri splošni maturi, lahko pa tudi pri izobraževanju učiteljev,
-
lahko sodeluje pri pripravi prilagoditve načina opravljanja splošne mature in načina zunanjega ocenjevanja znanja za kandidate s posebnimi potrebami,
-
pripravlja gradiva za stalno zbirko izpitnih nalog in vprašanj po navodilih Državnega izpitnega centra,
-
lahko spremlja izvedbo splošne mature na šolah,
-
opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom, sklepi Državne komisije in navodili Državnega izpitnega centra.
11. člen
(sestava in imenovanje šolske maturitetne komisije)
Šolsko maturitetno komisijo sestavljajo: predsednik, namestnik, tajnik in najmanj en član. Predsednik šolske maturitetne komisije je ravnatelj, v organizacijah za izobraževanje odraslih pa je lahko predsednik vodja izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj).
Namestnika predsednika, tajnika in notranje člane šolske maturitetne komisije imenuje na začetku šolskega leta ravnatelj izmed učiteljev šole za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega šolskega leta. Pred imenovanjem predlagani kandidati podpišejo izjavo o sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo splošno maturo ne tej šoli.
Sestavo šolske maturitetne komisije objavi šola najkasneje do konca oktobra tekočega šolskega leta.
Državna komisija lahko na predlog Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in na predlog univerz imenuje največ tri zunanje člane šolske maturitetne komisije najkasneje do 1. aprila za obdobje od 1. aprila do 31. oktobra v koledarskem letu.
V šolsko maturitetno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s katerimkoli kandidatom na tej šoli v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko ravnatelj oziroma tajnik sodeluje v šolski maturitetni komisiji in opravlja naloge, ki niso povezane z izpitno tajnostjo.
12. člen
(naloge šolske maturitetne komisije)
Šolska maturitetna komisija:
-
vodi pripravo in izvedbo splošne mature in predmaturitetnega preizkusa,
-
sodeluje z Državnim izpitnim centrom in Državno komisijo,
-
imenuje šolske izpitne komisije,
-
daje navodila šolskim izpitnim komisijam in usklajuje njihovo delo,
-
ugotavlja izpolnjevanje pogojev za opravljanje splošne mature,
-
obvešča Državni izpitni center o spremembi prijave, upravičenosti razlogov za kasnejšo prijavo in nepravočasni odjavi,
-
lahko v skladu s koledarjem dovoli kandidatu, ki se iz upravičenih razlogov ni udeležil ustnih izpitov, opravljanje izpita še v istem izpitnem roku,
-
predlaga in organizira izpite za kandidate s posebnimi potrebami,
-
izmed strokovnih delavcev določi nadzorne učitelje pri pisnem izpitu,
-
za pisni izpit določi razporeditev kandidatov v skupine in sedežni red v izpitnih prostorih,
-
določi in objavi dan in uro opravljanja ustnih izpitov,
-
za ustne izpite določi razpored kandidatov in šolskih izpitnih komisij po izpitnih prostorih,
-
po navodilih Državnega izpitnega centra izvede izmenjavo nadzornih učiteljev,
-
določi podrobnejši koledar izvedbe praktičnega dela izpita na šoli,
-
kandidate seznani z doseženimi točkami pri praktičnem delu izpita,
-
odloča o ukrepih zaradi storjenih kršitev pri izpitu,
-
odloča o pritožbah in ugovorih kandidatov v skladu s pristojnostmi,
-
slovesno razglasi rezultate splošne mature,
-
za čas opravljanja splošne mature določi maturitetni hišni red,
-
po navodilih Državnega izpitnega centra sprejme poročilo o izvedbi splošne mature na šoli,
-
opravlja druge naloge, določene s pravilnikom, drugimi predpisi in navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
13. člen
(naloge predsednika šolske maturitetne komisije)
Predsednik šolske maturitetne komisije:
-
vodi seje šolske maturitetne komisije,
-
zagotavlja izvedbo splošne mature na šoli v skladu z zakonom, tem pravilnikom in drugimi maturitetnimi pravili,
-
zagotavlja upoštevanje pravil o varovanju izpitne tajnosti pri splošni maturi,
-
sprejema in izroča gradivo za izpit oziroma za to pooblasti drugo osebo,
-
med izvajanjem splošne mature prilagodi organizacijo drugega dela na šoli,
-
zagotavlja pravilnost vodenja dokumentacije in evidenc,
-
zagotavlja sodelovanje in pravočasno oddajo ustreznega gradiva Državnemu izpitnemu centru in Državni komisiji,
-
podeljuje spričevala in obvestila o uspehu pri splošni maturi ter pri posameznem izpitu splošne mature,
-
analizira letno poročilo o izvedbi splošne mature in predlaga izboljšave,
-
zagotavlja varstvo pravic kandidatov,
-
organizira in zagotavlja notranji nadzor nad izvajanjem določb zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi,
-
pri organizaciji splošne mature po potrebi sodeluje z drugimi šolami,
-
opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi ter navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
14. člen
(naloge tajnika šolske maturitetne komisije)
Tajnik šolske maturitetne komisije:
-
zagotavlja varovanje izpitne tajnosti,
-
seznanja člane šolske maturitetne komisije, šolskih izpitnih komisij in nadzorne učitelje s pravili za izvedbo splošne mature,
-
opravlja administrativno-organizacijske naloge za šolsko maturitetno komisijo,
-
organizira izvedbo predmaturitetnega preizkusa,
-
sprejema in izroča gradivo za izpit po pooblastilu predsednika šolske maturitetne komisije,
-
skrbi, da so kandidati z objavo na javnem mestu oziroma ustno seznanjeni z načinom ter pravili opravljanja splošne mature, zlasti:
a.
s koledarjem splošne mature,
b.
s koledarjem opravljanja praktičnega dela izpita,
c.
z navodili za uporabo šifer, ki jih pripravi Državni izpitni center,
d.
s trajanjem posameznih delov izpita,
f.
z dovoljenimi gradivi in pripomočki pri izpitu,
g.
z varstvom pravic kandidatov,
h.
z drugimi obvestili v zvezi z izvajanjem splošne mature,
-
vodi seznam predprijav in prijav kandidatov,
-
vodi seznam kandidatov za opravljanje posameznega izpita splošne mature in jim svetuje,
-
zbere in pripravi seznam tem za praktični del izpita,
-
pripravi predlog časovne razporeditve opravljanja ustnih izpitov,
-
pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih in sedežni red pri pisnem izpitu,
-
pripravi predlog razporeditve nadzornih učiteljev in šolskih izpitnih komisij,
-
pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih za ustni izpit,
-
skrbi za ustrezno pripravo izpitnih prostorov,
-
posreduje izpitna in druga gradiva nadzornim učiteljem in šolskim izpitnim komisijam,
-
v skladu z navodili pripravi za vsak izpitni rok predlog poročila o opravljanju splošne mature,
-
po potrebi sodeluje z drugimi šolami pri izvedbi izpitov,
-
organizira slovesno podelitev spričeval splošne mature,
-
opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi ter navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
15. člen
(imenovanje in sestava šolske izpitne komisije)
Šolsko izpitno komisijo imenuje šolska maturitetna komisija za obdobje spomladanskega in jesenskega izpitnega roka splošne mature najkasneje do 1. aprila. V šolsko izpitno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s kandidatom, ki opravljal izpit pred to komisijo, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Za izvedbo izpitov istega predmeta se lahko imenuje več šolskih izpitnih komisij.
Šolsko izpitno komisijo za ustni izpit sestavljajo učitelji: predsednik, izpraševalec in član.
V šolski izpitni komisiji sta najmanj dva učitelja, ki lahko poučujeta ta predmet.
16. člen
(naloge šolske izpitne komisije)
Šolska izpitna komisija opravlja naslednje naloge:
-
dopolni izpitni listek v skladu s predmetnim izpitnim katalogom in navodili državne predmetne komisije,
-
izvede ustni izpit in oceni uspeh kandidata v točkah,
-
skrbi za pravilno izvedbo ustnega izpita in pravilen izračun točk,
-
obravnava strokovna vprašanja ter posreduje ugotovitve in predloge šolski maturitetni komisiji,
-
opravlja druge naloge v skladu z navodili maturitetnih organov.
17. člen
(naloge predsednika šolske izpitne komisije)
Predsednik šolske izpitne komisije:
-
prevzame gradivo za izvedbo ustnega izpita,
-
preveri, ali je izpitni prostor pred začetkom ustnega izpita ustrezno pripravljen,
-
daje kandidatom navodila o poteku ustnega izpita,
-
skrbi za pravilen potek ustnega izpita in vodi zapisnik,
-
usklajuje delo in ocenjevanje pri ustnem izpitu,
-
po končanem ustnem izpitu izroči tajniku šolske maturitetne komisije izpitno dokumentacijo,
-
v sodelovanju s člani šolske izpitne komisije pripravi analizo ustnega izpita, če so bile pri ustnem izpitu zabeležene posebnosti,
-
zagotovi, da se ustrezno uničijo zapiski kandidatov, ki nastanejo pri ustnem izpitu.
18. člen
(Državni izpitni center)
Državni izpitni center poleg nalog, določenih z zakonom, opravlja še naslednje naloge:
-
sodeluje pri pripravi Maturitetnega izpitnega kataloga in predmetnih izpitnih katalogov,
-
sodeluje pri pripravi letnega poročila o splošni maturi,
-
vodi evidenco zunanjih ocenjevalcev,
-
neposredno spremlja potek splošne mature na šolah,
-
na podlagi razpisa imenuje zunanje ocenjevalce,
-
opravlja operativne naloge, ki jih z njegovim soglasjem nanj prenese Državna komisija.
19. člen
(maturitetna koordinacija)
Minister lahko imenuje maturitetno koordinacijo kot strokovno posvetovalni organ, ki je sestavljen predvsem iz predstavnikov:
-
Državne komisije za splošno maturo in Državne komisije za poklicno maturo,
-
strokovnih svetov s področja vzgoje in izobraževanja,
-
javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja,
-
ministrstva, pristojnega za šolstvo.