IZREK
I. Tožba zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije DT 0610-7009/2013-55 z dne 15. 12. 2015 se v delu, v katerem je bila odpravljena z odločbo Ministrstva za finance DT-499-16-26/2016-2 z dne 24. 7. 2017 (za naloženo plačilo DDV v skupni višini 21.000,00 EUR oz. za 7.000,00 EUR mesečno, v mesecih oktober, november, december 2012 - prejeti računi od družbe A. d.o.o.) in vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, zavrže.
II. V ostalem delu se tožba zavrne.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
JEDRO
Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku ugotavljal, ali je pri tožnici podan subjektivni element, to je četrti pogoj iz 17. točke te obrazložitve in zaključil, da je tožnica sodelovala pri davčni goljufiji. Iz v postopku ugotovljenih okoliščin je celo zaključil, da je storitve, glede katerih je prejela račune od družbe C. d.o.o. in glede katerih je uveljavljala odbitek vstopnega DDV, opravila tožnica sama. Zato je ugotovil, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbitek DDV iz 1. točke 17. točke te obrazložitve, to je, da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca. S tem, ko je tožnica pridobila račune od družbe C. d.o.o. za storitve, ki jih je opravila sama, bi morala vedeti, da je transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa, kar pomeni, da tožnice ne izpolnjuje pogoja za odbitek DDV tudi po 4. točki. Tudi po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.