TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka delno spremeni tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati v roku 15 dni 2.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2019 do plačila in v II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1.127,70 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 120,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.

Prav ima tožeča stranka, da se za določitev denarne vrednosti za uporabo tuje nepremičnine v sodni praksi uporablja merilo povprečne tržne najemnine. Vendar tožeča stranka tega merila ni uporabila, pač pa najemnino iz svojega cenika, določeno na dan. Tej najemnini kot merilu denarne vrednosti za uporabo tuje stvari je tožena stranka izrecno nasprotovala, da je previsoka in da bi bilo treba za merilo uporabiti kvečjemu ceno mesečnega, ne pa dnevnega najema. Pritožbeno sodišče je temu stališču sledilo. Presodilo je, da je tožeča stranka očitno želela doseči varstvo svojih pravic z zviševanjem najemnine, saj je to v višini 25,00 EUR na dan zvišala za 100%, torej na 50,00 EUR na dan. Zaračunana najemnina je že večkrat presegla samo vrednost vozila. Tak način varstva pravic pa po oceni pritožbenega sodišča ni primeren. V primeru nezakonite uporabe zemljišča ima lastnik zemljišča na podlagi določb Stvarnopravnega zakonika možnost sodnega varstva s tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži tožencu, da preneha z uporabo in z njegovega zemljišča odstrani stvari. Take tožbe tožnik zoper toženca ni vložil. Ravno nasprotno, višino svojega prikrajšanja je podvojil tako, da je dnevno ceno najema s 25,00 EUR povišal na 50,00 EUR. V kolikor bi mu sodišče priznalo celoten znesek, bi bil tožnik neupravičeno obogaten. Tudi za zahtevke za nadomestilo koristi od uporabe velja, da upravičencu sodišče ne more prisoditi več za prikrajšanje kot znaša pričakovana korist dobrovernega dolžnika.

Po letu dni dopuščene brezplačne uporabe nepremičnine višina cene dnevnega najema ni ustrezen ekvivalent nadomestilu nadaljnje uporabe zemljišča tožeče stranke za isti namen brez dovoljenja.