Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o prištetju obveznih rezerv surove nafte, polproizvodov in naftnih derivatov (BITORN)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 22-71/2002, stran 931 DATUM OBJAVE: 11.10.2002

RS (mednarodne) 22-71/2002

71.  Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o prištetju obveznih rezerv surove nafte, polproizvodov in naftnih derivatov (BITORN)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O PRIŠTETJU OBVEZNIH REZERV SUROVE NAFTE, POLPROIZVODOV IN NAFTNIH DERIVATOV (BITORN)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o prištetju obveznih rezerv surove nafte, polproizvodov in naftnih derivatov (BITORN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. septembra 2002.
Št. 001-22-117/02
Ljubljana, 7. oktobra 2002
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O PRIŠTETJU OBVEZNIH REZERV SUROVE NAFTE, POLPROIZVODOV IN NAFTNIH DERIVATOV (BITORN)

1. člen

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o prištetju obveznih rezerv surove nafte, polproizvodov in naftnih derivatov, podpisan v Ljubljani 17. junija 2002.

2. člen

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in italijanskem jeziku glasi:

S P O R A Z U M MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O PRIŠTETJU OBVEZNIH REZERV SUROVE NAFTE, POLPROIZVODOV IN NAFTNIH DERIVATOV

Vlada Republike Slovenije in Vlada Italijanske republike sta
glede na to, da so se v Svetu Evropske unije države članice Evropske unije dogovorile o vzdrževanju obveznih rezerv surove nafte in/ali naftnih derivatov ter zlasti da je mogoče oblikovati obvezne rezerve na ozemlju druge države članice s posebnimi medvladnimi sporazumi, ki morajo vzpostaviti takšne postopke sodelovanja, da bodo zagotavljali prepoznavnost, nadzor in inšpekcijsko pregledovanje teh rezerv;
glede na to, da Republika Slovenija pričakuje sprejetje v Evropsko unijo,
da Republika Slovenija nima zadostnih skladiščnih zmogljivosti za vzdrževanje svojih obveznih rezerv,
da Republika Slovenija namerava v skladu z obveznostmi, ki veljajo v Evropski uniji za obvezne rezerve, vzdrževati del svojih obveznih rezerv na ozemlju drugih držav članic Evropske unije;
ob upoštevanju notranjih zakonodaj o obveznih rezervah naftnih derivatov
sklenili:

1. člen

Za izvajanje določb tega sporazuma pomenijo:

a)

‘obvezne rezerve’: količine uskladiščene surove nafte, njenih polproizvodov in končnih proizvodov, potrebne za izpolnjevanje veljavne zakonodaje obeh držav na tem področju;

b)

‘obveznost vzdrževanja obveznih rezerv naftnih derivatov’:
1. v Italiji obveznost vzdrževanja obveznih rezerv naftnih derivatov urejajo veljavni področni zakoni tako, da je mogoče zagotoviti pokrivanje vsaj 90-dnevne porabe teh derivatov v prejšnjem letu.
Skupno količino obveznih rezerv določa vsako leto Ministrstvo za proizvodne dejavnosti, ki jo porazdeli med nosilce obveznosti za njihovo vzdrževanje.
2. V Sloveniji je obveznost vzdrževanja obveznih rezerv urejena tako, da bo mogoče do konca leta 2005 postopno doseči količino obveznih rezerv, potrebno za pokrivanje 90-dnevne porabe teh derivatov v prejšnjem letu;

c)

‘nosilec obveznosti’: slovenski nosilec obveznosti za oblikovanje in hranjenje obveznih rezerv je ZAVOD ZA OBVEZNE REZERVE NAFTE IN NJENIH DERIVATOV. Italijanski nosilci obveznosti za oblikovanje in hranjenje obveznih rezerv so tisti, ki so v prejšnjem letu dali v promet tiste vrste naftnih derivatov, ki jih predvidevajo področni zakoni;

d)

‘pristojni organ’:
– v Sloveniji: Ministrstvo za gospodarstvo.
– v Italiji: Ministrstvo za proizvodne dejavnosti,

2. člen

Nosilec obveznosti vzdrževanja obveznih rezerv v Sloveniji lahko njihov del hrani v Italiji, če se skladiščijo v objektu, ki je opremljen za ta namen.
Nosilec obveznosti vzdrževanja obveznih rezerv v Italiji lahko njihov del hrani v Sloveniji, če se skladiščijo v objektu, ki je opremljen za ta namen.

3. člen

Za uresničitev določb iz prejšnjega člena je potrebno dovoljenje, ki ga na zaprosilo zainteresirane strani izda pristojni organ v skladu s postopkom, določenim v tem členu.

1.

Zaprosilo mora vsebovati te podatke:

a)

ime in naslov nosilca vzdrževanja obveznih rezerv, ki prosi za dovoljenje;

b)

vrsto in količino obveznih rezerv;

c)

če lastnik obveznih rezerv ni nosilec obveznosti, ime in naslov lastnika obveznih rezerv, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti;

d)

ime in naslov podjetja, ki je lastnik skladišča ali objekta, v katerem se hranijo obvezne rezerve, natančno lokacijo objektov in oznako konkretno uporabljenih rezervoarjev;

e)

obdobje, za katero se prosi za dovoljenje, ki ne sme biti krajše od treh koledarskih mesecev;

f)

carinski in davčni režim, po katerem se obravnavajo obvezne rezerve.

2.

Ko pristojni organ države, do katere ima nosilec obveznosti vzdrževanja obveznih rezerv obveznost, ugodno reši njegovo zaprosilo, pošlje podatke iz 1. točke tega člena organu druge države najpozneje trideset delovnih dni pred začetkom obdobja, za katero se prosi za dovoljenje.

3.

Pristojni organ države, na ozemlju katere se skladiščijo obvezne rezerve, sporoči svojo odločitev pristojnemu organu druge države najpozneje deset delovnih dni pred začetkom obdobja, za katero se prosi za dovoljenje.

4.

Ob kakršni koli spremembi okoliščin, navedenih v 1. točki tega člena, je treba vložiti novo zaprosilo.

4. člen

Obvezne rezerve iz 2. člena je mogoče ob upoštevanju določb iz 8. člena v vsakem trenutku neovirano preseliti, tudi v kriznih razmerah, z ozemlja države članice, ki jih skladišči, na ozemlje druge države.

5. člen

Obvezne rezerve iz 2. člena se ne smejo šteti za izpolnjevanje obveznosti nosilcev tiste države, v kateri so skladiščene, ampak se prištevajo k obveznim rezervam države, za katero se hranijo.

6. člen

Kdor v skladu z določbami tega sporazuma na ozemlju države pogodbenice hrani obvezne rezerve za nosilca obveznosti druge države, pošilja mesečno poročilo o teh rezervah pristojnemu organu države, na ozemlju katere so oblikovane.
Poročilo mora vsebovati:
– ime in naslov nosilca obveznosti, ki ga zavezuje zakonodaja druge države pogodbenice, za katero se hranijo obvezne rezerve;
– vrsto in količino obveznih rezerv;