TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijana sodba v pravni opredelitvi kaznivega dejanja spremeni tako, da se obsojenca spozna za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. točki prvega odstavka 252. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 251. člena KZ-1.

II. V preostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Ponarejenost listine se pri posebni obliki iz 3. točke prvega odstavka 252. člena KZ-1 kaže v tem, da v listini storilec označi, da je ta izdana po pooblastilu neke osebe, pa pooblastila ni.

Presoja, kdo je s kaznivim dejanjem oškodovan, ni omejena le na pravno dobrino, ki je varovana z določenim kaznivim dejanjem. Objekt, ki je s posameznim kaznivim dejanjem zaščiten, je le izhodišče za presojo, ali ima lahko določena oseba položaj oškodovanca v kazenskem postopku. Ne more pa ta predstavljati absolutne ovire za konkretno presojo, ali je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena določena pravica.