TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

v točki I. izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, v kolikor presega znesek glavnice 59.094,23 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 14.161.341,13 SIT od 01. 05. 2004 do 31. 12. 2006 v evrski protivrednosti in od zneska 59.094,23 EUR od 01. 01. 2007 dalje,

v točki II. izreka tako, da se zavrne zahtevek tožeče stranke na povrnitev stroškov postopka nad zneskom 4.373,45 EUR.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se nespremenjeni del prvostopenjske sodbe potrdi.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 646,97 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Glede same opredelitve višine škode, ki naj bi jo utrpela pravna prednica tožeče stranke, je relevantna izguba terjatve, ki je tožeča stranka po ustavitvi izvršilnega postopka ni mogla več uveljavljati zoper edino družbenico izbrisanega dolžnika.

Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, ko pri ugotavljanju višine prikrajšanja v posledici izgube terjatve ni upoštevalo določila 376. člena OZ, ki je veljalo v času od uveljavitve OZ (01. 01. 2002) do njegove spremembe in dopolnitve (22. 05. 2007). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 10. 07. 2000 pravnomočen, še preden je Ustavno sodišče dne 02. 03. 2005 delno razveljavilo 1060. člen OZ, ne pomeni, da prepoved „ne ultra alterum tantum“ ne bi učinkovala.