TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih točkah II in III izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Res s sodbo ni odločeno o obveznosti dolžnice upniku plačati terjatev, vendar ji to tudi s sklepom o izvršbi ni naloženo. Izvršba je namreč dovoljena le zaradi poplačila denarne terjatve upnika v višini 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi s prodajo solastniških deležev dolžnice na predmetnih nepremičninah. Izvršilni naslov (paulijanska sodba) v II. točki izreka nalaga toženi stranki (dolžnici v tej izvršilni zadevi) obveznost dopustiti, da tožeča stranka (upnik v tej izvršilni zadevi) poplača svojo terjatev, kot je ugotovljena v I. točki izreka sodbe, iz solastniških deležev na predmetnih nepremičninah.

Obstoj v plačilo zapadle terjatve je pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ) in je bilo to vprašanje v okviru ugotavljanja pogojev za utemeljenost paulijanske tožbe predmet presoje v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov.