TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kadar izvršilni organ iz 148. člena zakona o temeljih sistema državne
uprave in Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organov (Uradni
list SFRJ, št. 23/78) v postopku, ki ga ureja omenjena zakonska
določba, odloči o neki samoupravni pravici oziroma obveznosti
delavca, samo dejstvo, da ni samoupravni organ, ne spremeni značaja
sporne zadeve. Delavcu, ki ima po 181. členu zakona o sistemu državne
uprave in Izvršnem svetu SR Slovenije ter republiških upravnih
organih (Uradni list SRS, št. 24/79) pravico sprožiti postopek pred
sodiščem združenega dela, v primerih, kadar ni zadovoljen z dokončno
odločbo v disciplinskem postopku, zato te pravice ni mogoče vzeti
niti v primeru, ko se izvede postopek po 148. členu zgoraj omenjenega
zveznega zakona.

Disciplinska komisija delovnih skupnosti upravnih organov skupščine
občine je izrekla predlagatelju disciplinski ukrep prenehanja
delovnega razmerja. Na njegovo pritožbo je delovna skupnost odločbo
disciplinske komisije spremenila in izrekla predlagatelju samo javni
opomin. Izvršitev te odločbe je načelnik oddelka za občo upravo
zadržal do odločitve izvršnega sveta. Izvršni svet skupščine občine
pa je odločbo delovne skupnosti odpravil in potrdil odločbo
disciplinske komisije. To odločbo je izpodbijal predlagatelj s
predlogom, ki ga je vložil pri sodišču združenega dela. Sodišče
združenega dela prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno za
reševanje tega spora. Sodišče združenega dela SR Slovenije pa je na
predlagateljevo pritožbo takšno odločbo sodišča prve stopnje
potrdilo. Oddelek za upravne spore Vrhovnega sodišča SR Slovenije,
kateremu je sodišče združenega dela odstopilo zadevo v reševanje, je
menil, da je stvarno pristojno sodišče za rešitev tega spora sodišče
združenega dela. Zato je predlagal, da se o stvarni pristojnosti
sodišča odloči v sporu o pristojnosti.
Vrhovno sodišče SR Slovenije je odločilo, da je stvarno pristojno
sodišče za rešitev tega spora sodišče združenega dela.
Iz obrazložitve:
'Disciplinska komisija in nato delovna skupnost sta izrekli
predlagatelju v disciplinskem postopku disciplinski ukrep zaradi
kršitev delovnih obveznosti. Odločili sta torej o neki
predlagateljevi pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja. Po
181. členu zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu SR
Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št.
24/79 - v nadaljevanju: republiški zakon) lahko delavec, ki v
disciplinskem postopku ni zadovoljen z odločitvijo samoupravnega
organa na drugi stopnji, sproži postopek pred sodiščem združenega
dela. Omenjeno zakonito določilo takšne možnosti funkcionarju, ki
vodi upravni organ, ne daje. Možno pa je, da z odločitvijo
samoupravnega organa na drugi stopnji tudi funkcionar, ki vodi
upravni postopek, ni zadovoljen. Ker je po 1. odstavku 98. člena
zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu
ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78 - v
nadaljevanju: zvezni zakon) osebno odgovoren za delo upravnega
organa, ki ga vodi, mora zato tudi on imeti neko možnost izpodbijati
odločitev samoupravnega organa druge stopnje v disciplinskem
postopku, če meni, da je z njo ogroženo pravočasno in uspešno
izvrševanje funkcije upravnega organa, zaradi česar bi utegnile
nastati škodljive posledice. To možnost mu daje 148. člen zveznega
zakona.
Kadar izvršilni organ iz 148. člena zveznega zakona odloči v
postopku, ki ga ureja omenjeno zakonito določilo, o neki samoupravni
pravici oziroma obveznosti delavca, samo dejstvo, da ni samoupravni
organ, ne spremeni značaja sporne zadeve. Delavcu, ki ima po 181.
členu republiškega zakona pravico sprožiti postopek pred sodiščem
združenega dela v primerih, kadar ni zadovoljen z dokončno
odločitvijo v disciplinskem postopku, ni mogoče te pravice v nobenem
primeru vzeti, tudi ne v primeru, ko se izvede postopek po 148. členu
zveznega zakona. Pravilnost takšnega zaključka sledi tudi iz sledeče
razlage zakonskih določil.
Postopek po 148. členu zveznega zakona se uvede, kadar funkcionar, ki
vodi upravni organ, oceni, da so podane predpostavke iz 1. odstavka
omenjenega člena. Republiški zakon ustreznih določil nima, ker ureja
samo tista vprašanja, ki se nanašajo na ... obveznosti in
odgovornosti ter na delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih
ter organov, kolikor ta vprašanja niso urejena z zakonom o temeljih
sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih
upravnih organih (1. odstavek 1. člena republiškega zakona). Zato se
148. člen zveznega zakona uporablja tudi za občinske upravne organe,
in sicer tudi v disciplinskih postopkih. Ni predpisa, ki bi uporabo
omenjenega člena v disciplinskih postopkih izključeval. Zvezni zakon
pa v prvem delu, ki ureja temelje sistema državne uprave, nima
določil o varstvu delavcev. To varstvo zato ureja republiški zakon
(1. odstavek 1. člena republiškega zakona) in sicer v zvezi z
disciplinskimi postopki 181. člen. Ta pa predvideva samo postopek
pred sodišči združenega dela, ne pa tudi upravnega spora. To je
razumljivo, saj odločanje v disciplinskih postopkih zaradi kršitev
obveznosti delavcev ni mogoče opredeliti kot upravno stvar, četudi je
dokončno odločil izvršilni organ v postopku po 148. členu zveznega
zakona. Tudi v takšnem primeru gre za spor o samoupravni pravici
delavca, konkretno o prenehanju delovnega razmerja, za reševanje
katerega je po 19. členu zakona o sodiščih združenega dela (Uradni
list SFRJ, št. 24/74) pristojno sodišče združenega dela.'