TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se v I. in v III. točki izreka (glede stroškov postopka) spremeni tako, da na novo glasi:

?I. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati 10.964,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:

- 388,33 EUR od 19. 11. 2012 dalje do plačila;

- 50,65 EUR od 19. 10. 2012 dalje do plačila;

- 16,88 EUR od 19. 8. 2012 dalje do plačila;

- 219,49 EUR od 19. 5. 2012 dalje do plačila;

- 202,61 EUR od 19. 4. 2012 dalje do plačila;

- 202,61 EUR od 19. 3. 2012 dalje do plačila;

- 337,68 EUR od 19. 2. 2012 dalje do plačila;

- 236,38 EUR od 19. 1. 2012 dalje do plačila;

- 337,68 EUR od 19. 12. 2011 dalje do plačila;

- 371,45 EUR od 19. 11. 2011 dalje do plačila;

- 354,56 EUR od 19. 10. 2011 dalje do plačila;

- 219,49 EUR od 19. 9. 2011 dalje do plačila;

- 354,56 EUR od 19. 7. 2011 dalje do plačila;

- 337,68 EUR od 19. 6. 2011 dalje do plačila;

- 236,38 EUR od 19. 5. 2011 dalje do plačila;

- 168,84 EUR od 19. 4. 2011 dalje do plačila;

- 219,49 EUR od 19. 3. 2011 dalje do plačila;

- 151,96 EUR od 19. 2. 2011 dalje do plačila;

- 101,30 EUR od 19. 1. 2011 dalje do plačila;

- 303,91 EUR od 19. 12. 2010 dalje do plačila;

- 337,68 EUR od 19. 11. 2010 dalje do plačila;

- 337,68 EUR od 19. 10. 2010 dalje do plačila;

- 337,68 EUR od 19. 9. 2010 dalje do plačila;

- 354,56 EUR od 19. 8. 2010 dalje do plačila;

- 33,77 EUR od 19. 6. 2010 dalje do plačila;

- 84,42 EUR od 19. 5. 2010 dalje do plačila,

- 135,07 EUR od 19. 4. 2010 dalje do plačila;

- 127,57 EUR od 19. 3. 2010 dalje do plačila;

- 4.404,19 EUR od 14. 3. 2010 dalje do plačila.

Višji zahtevek tožeče stranke iz naslova glavnic in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od nadomestil stroškov prevoza na delo in z dela, se zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 446,03 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.?

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 621,90 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

V skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se kilometrina prizna za najkrajšo razdaljo. Uredba določa zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza za najkrajšo pot od kraja bivališča do delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabljati. Razdalja po najkrajši cesti je razdalja, izračunana po javnem cestnem omrežju, pri čemer ni bistveno, ali gre za asfaltna vozišča, makadamsko oziroma ovinkasto cesto, saj Uredba ne določa najbolj varne poti oziroma standardov primerne poti za javni prevoz, ampak najkrajšo pot, ki uporabnikom omogoča vožnjo s prevoznimi sredstvi. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti stroške prevoza za najkrajšo pot od prebivališča do delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku priznalo stroške prevoza na delo in z dela po poti preko določenega kraja, ker je tožeča stranka tam obiskovala svoje otroke in starša. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in spremenilo odločitev v I. točki izreka izpodbijane sodbe tako, da je tožeči stranki za sporno obdobje priznalo razliko v stroških prevoza na delo in z dela po najkrajši poti.