TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija proti odločitvi o tožbenem zahtevku se zavrne, proti odločitvi o nasprotnih tožbenih zahtevkih pa zavrže.

Navedba samo ene ocene vrednosti spornega predmeta za več tožbenih zahtevkov z različno podlago pomeni nediferencirano navedbo o vrednosti spornega predmeta. Taka navedba ne zadostuje za dovoljenost revizije.

Dejanska podlaga spora je tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevala tožnikov tožbeni zahtevek za izročitev sporne parcele v neposredno posest. Tožnik je dokazal svojo lastninsko pravico in tudi dejstvo, da je parcela v toženčevi dejanski oblasti.

Toženec je svoje upiranje tožbenemu zahtevku utemeljeval z določbami ZTLR o gradnji na tujem svetu. Obe sodišči sta mu pravilno odgovorili, da navedeni zakon ni veljal za gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini, da je tudi začel veljati (1980) po že končani gradnji (1972) in da ne pride v poštev niti uporaba pravil o gradnji na tujem svetu iz Občnega državljanskega zakonika (ODZ). Takrat noben predpis ni omogočal fizični osebi, da bi z gradnjo pridobila lastninsko pravico na zemljišču v družbeni lasti.

Na občino so prešla le tista nezazidana stavbna zemljišča, ki so ustrezala definiciji iz 2. člena ZRNSZ. Po dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča so bili objekti zgrajeni že leta 1972 (tudi po revizijskih trditvah naj bi toženec zatrjevano služnost v korist zgrajenih objektov začel izvrševati v letu 1972), torej ob uveljavitvi zakona v juliju 1972 ni šlo za tako zemljišče, na katerem gradbena dela ne bi dosegala niti tretje gradbene faze.