TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, izpodbijani del sodbe se delno spremeni tako, da se prvi odstavek I. točke izreka na novo v celoti glasi:

"I. Ugotovi se, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016 med tožečo stranko in toženo stranko sklenjena nezakonito, zato se šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas, tožnici pa ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 31. 12. 2016, ampak je trajalo do 2. 12. 2019.

Pogodba o zaposlitvi z dne 11. 2. 2019 za delovno mesto "samostojni strokovni delavec VII/2" se razveže z dnem 2. 12. 2019.

Ugotovi se obstoj delovnega razmerje tožnice pri toženi stranki za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 31. 12. 2016 do 2. 12. 2019, razen za čas zaposlitve tožnice pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 2. 2019, tožena stranka pa je za obdobje (razen za čas zaposlitve tožnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 2. 2019) dolžna tožnici obračunati nadomestilo bruto plače po pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016, in ji izplačati neto nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za nadomestilo preteklega meseca do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo.

Kar zahteva tožnica več in drugače (vrnitev na delo, priznanje obstoja delovnega razmerja po 3. 12. 2019, obračun in plačilo višjega reparacijskega zahtevka), se zavrne."

II. V ostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožnice zavrneta in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Pogodba o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016 je prenehala veljati z dnem, ko je tožnica sprejela ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala po vrnitvi na delo k toženi stranki zaradi izvršitve pravnomočne sodbe v tem delovnem sporu (kljub vloženi reviziji zoper sodbo, ki je bila dopuščena le v zvezi z odločitvijo o predlogu tožene stranke za sodno razvezo). Pogodbe o zaposlitvi, ki je prenehala veljati, pa ni mogoče razvezati po 118. členu ZDR-1. Prav tako pa je materialno pravno napačna tudi odločitev, da je delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016 trajalo do izteka odpovednega roka po redni odpovedi iz poslovnega razloga, ker prenehanje pogodbe o zaposlitvi po izteku odpovednega roka sploh ne pride v poštev v primeru, kadar delavec ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi sprejme.