TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 489/2004 z dne 25. 1. 2005 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

Pritožnik nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka, v katerem bi se odločalo o njegovi pravici do stranske udeležbe v že pravnomočno končanem postopku. Zato so njegovi očitki, da je Vrhovno sodišče z zavrženjem njegove pritožbe kršilo 23. člen Ustave, očitno neutemeljeni. Posamezniki imajo kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo le možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči. ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za oceno ustavnosti predpisa in zato takšne podrejene pobude Ustavno sodišče ne presoja. Zaradi specifične vloge pritožnika pri varovanju družbene lastnine v postopkih lastninjena, se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali je pritožnik sploh upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe po prvem odstavku 50. člena ZUstS.