TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže v delu, v katerem izpodbija tisti del sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je bilo delno ugodeno tožbenemu zahtevku.

Zahteva za varstvo zakonitosti se v preostalem delu zavrne kot neutemeljena.

Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko upravičeni državni tožilec vloži v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe (1. odstavek 401. člena ZPP). Ta rok se glede odločbe, izdane na prvi stopnji, zoper katero ni bila vložena pritožba, šteje od dneva, od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo (2. točka 2. odstavka 401. člena ZPP). V primeru, ko sodba prve stopnje s pritožbo ni bila izpodbijana v celotnem obsegu, velja to pravilo o štetju roka za tisti del sodbe prve stopnje, ki ni bil izpodbijan s pritožbo.

Pravni standard "sodelovanje pri ohranitvi in povečanju skupnega premoženja" iz navedene zakonske določbe razlaga sodna praksa in mu daje konkretno vsebino. Sodna praksa pri uporabi tega pravnega standarda v vsej dolgoletni praksi zavrača v številnih pravdah ponavljano zahtevo, da bi naj se med "drugimi oblikami" takega sodelovanja pri pridobivanju skupnega premoženja zakoncev upoštevala tudi okoliščina, kateremu izmed zakoncev je bilo dodeljeno posojilo za nakup predmeta skupnega premoženja (najpogosteje prav stanovanjsko posojilo za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše).