na dokumentu
Portal TFL
Up-459/04 - Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 226/2003 z dne 1. 4. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 63...
OPOMBA US RS
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-459/04
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US26717
GESLA
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.13 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Neodvisnost (23).
5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Nepristranskost (23).
5.3.13.22.2 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Pravica do molka - Pravica ne pričati zoper zakonca/ožje družinske člane (29).
NAPADENI AKT
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 226/2003 z dne 1. 4. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 630/2001 z dne 16. 4. 2003 in s sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi št. K 85/98 z dne 9. 3. 2001
OBJAVA
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VRSTA AKTA
posamični akt
VRSTA ODLOČITVE
sklep
VRSTA REŠITVE
nesprejem ustavne pritožbe
IZREK
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 226/2003 z dne 1. 4. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 630/2001 z dne 16. 4. 2003 in s sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi št. K 85/98 z dne 9. 3. 2001 se ne sprejme.
EVIDENČNI STAVEK
Ker je pritožnik kršitev pravice do nepristranskega sojenja prvič uveljavljal šele v zahtevi za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pritožnik pri zahtevi za izločitev sodnika prekludiran, zato je opravilo le presojo ali je pritožnik očitano kršitev sploh zatrjeval oziroma mogel zatrjevati. Po oceni Ustavnega sodišča je Vrhovno sodišče s tem zadostilo kriterijem za presojo kršitve pravice do nepristranskega sojenja po prvem odstavku 23. člena Ustave.
Privilegij zoper samoobtožbo kot temeljno procesno jamstvo v kazenskem postopku varuje obdolženca pred uporabo nedopustne sile pri pridobivanju izjav, s katerimi bi sam prispeval k obsodbi. Zato pritožnik zgolj z zatrjevanjem, da se uradni zaznamki, ki bi morali biti iz spisa izločeni, še vedno nahajajo v spisu, ne more utemeljiti kršitve pravice iz četrte alineje 29. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.