TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Postopek za preizkus pobude Marjana Poljšaka za oceno ustavnosti Zakona o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani, s sklepno listino ter protokola, s katerim se spreminja Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani, se ustavi.

Ustavno sodišče je pristojno na podlagi določbe tretjega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču na pobudo začeti postopek za oceno ustavnosti postopka sprejemanja zakona, če pobudnik za to presojo izkaže pravni interes. Ustavno sodišče je vselej pristojno presojati zakon, celo če je ta po svoji vsebini posamičen pravni akt. S tem, ko zakon o ratifikaciji povzema določbe mednarodne pogodbe, jim ne daje pravne narave zakonskih določb. Prav tako pa določbe zakona o ratifikaciji zgolj zaradi tega, ker zakon o ratifikaciji povzema mednarodno pogodbo, tudi ne pridobijo pravne narave mednarodne pogodbe. Zakon o ratifikaciji in mednarodna pogodba, katere sklenitev se odobri z zakonom o ratifikaciji, torej nista isti pravni akt in tudi po pravni naravi ta pravna akta nista identična. Ustavno sodišče je zato na podlagi določbe Ustave, po kateri je pristojno odločati o skladnosti zakonov z Ustavo, pristojno presojati ustavnost zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe. Z nadomestno ratifikacijo z dne 5.9.1997 je Republika Slovenija mednarodnopravno obvezujoče izjavila svojo voljo o tem, da jo veže Evropski sporazum o pridružitvi. Mednarodnopravno je torej obveznost že nastala. V času odločanja Ustavnega sodišča z razveljavitvijo Zakona o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi v nobenem primeru ni bilo več mogoče preprečiti mednarodne zaveze Slovenije. Morebitna razveljavitev tega zakona bi povzročila z mednarodnopravnega vidika kršitev mednarodne pogodbe, razen v primeru razveljavitve z ustreznim odložnim rokom, ki bi omogočal odstop od te pogodbe. Pobudnik svoje pobude ni prilagodil dejstvu, da je bil Zakon o ratifikaciji sprejet in da bi bil po njegovem sprejemu mogoč kvečjemu še naknadni referendum, pobudnik pa ni z ničemer izkazal, da je pobudo za tak referendum tudi vložil.