TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ker je v tožbenem zahtevku zajeto vtoževano obdobje zgolj posledica upoštevanja zastaralnega roka, pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim zavzemanjem, da je tudi neizpolnjevanje obveznosti plačila dodatka za delovno dobo pred vtoževanim obdobjem v okoliščinah obravnavanega primera lahko pokazatelj tega, ali je toženec sploh izpolnjeval svoje obveznosti iz tega naslova, in s tem ena od okoliščin, ki je lahko relevantna za celovito presojo vprašanja, ali je toženec plačal tožniku vtoževani dodatek za delovno dobo.

Pritožba ima prav, da je direktor izpovedal v nasprotju s trditvami toženca. Ker je sodišče to izpoved direktorja štelo med ključne razloge odločitve, pritožba utemeljeno očita kršitev razpravnega načela (7. člen v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ki od sodišča terja, da mora trditve obravnavati v mejah, v katerih so bile postavljene.

Za zakonito izvajanje instituta delovne uspešnosti je med drugim zahtevano, da so delovni rezultati merjeni po vnaprej znanih kriterijih, s katerimi so delavci seznanjeni, medtem ko iz izpovedi direktorja izhaja, da je o delovni uspešnosti odločal po vsakokratni lastni presoji, o čemer zaposlenih ni posebej seznanjal.