TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama zagovornikov obtoženega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba glede tega obtoženega spremeni tako, da se iz razloga po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je drugemu naklepoma pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja s tem,

da je v točneje spodaj navedenih časovnih okoliščinah med 7. 11. 2008 in 30. 6. 2009 na sedežu gospodarske družbe B. d. d. v ... na naslovu ... v svojstvu njenega zakonitega zastopnika - direktorja tako s samo sklenitvijo ini podpisom posojilnih pogodb, in sicer:

- posojilne pogodbe, sklenjene dne 7. 11. 2008 med družbo B. d. d. in družbo C. d. d. za znesek v višini 350.000,00 EUR;

- posojilne pogodbe št. B 2-2008, sklenjene dne 4. 12. 2008 med družbo B. d. d. in družbo C. d. d. za znesek v višini 300.000,00 EUR;

- pogodbe o posojilu št. Č-B-2009/1, sklenjene dne 8. 1. 2009 med družbo B. d. d. in družbo Č. d. d. za znesek v višini 15.000,00 EUR;

- pogodbe o posojilu št. Č-B-2009/2, sklenjene dne 23. 1. 2009 med družbo B. d. d. in družbo Č. d. d. za znesek v višini 1.000.000,00 EUR;

- posojilne pogodbe št. B-Č, sklenjene dne 10. 2. 2009 med družbo B. d. d. in družbo Č. d. d. za znesek v višini 10.000.000,00 EUR;

- okvirne posojilne pogodbe št. B 1-2009, sklenjene dne 11. 2. 2009 med družbo B. d. d. in družbo C. d. d. za znesek v višini 2.600.000,00 EUR;

- posojilne pogodbe št. DKEP004/09, sklenjene dne 16. 2. 2009 med družbo B. d. d. in družbo D. d. d. za znesek v višini 10.000.000,00 EUR;

- posojilne pogodbe št. B-Č, sklenjene dne 18. 2. 2009 med družbo B. d. d. in družbo Č. d. d. za znesek 550.000,00 EUR;

- pogodbe o kratkoročnem posojilu, sklenjene dne 1. 5. 2009 med družbo B. d. d. in družbo E. d. d. za znesek v višini 6.500.000,00 EUR;

- posojilne pogodbe št. DKEP015/09, sklenjene dne 10. 6. 2009 med družbo B. d. d. in družbo D. d. d. za znesek v višini 6.300.000,00 EUR;

- posojilne pogodbe št. 1-2009/B, sklenjene dne 30. 6. 2009 med družbo B. d. d. in družbo F. d. d. za znesek v višini 1.700.000,00 EUR,

ki so glede na celotni obseg posojilnih tokov v višini 54.300.000,00 EUR predstavljale po svoji vsebini in naravi bodisi obnovo oziroma podaljšanje veljavnosti že predhodno sklenjenih posojilnih pogodb v višini 12.800.000,00 EUR, bodisi prevzem dolga v višini 35.000.000,00 EUR bodisi neposredna denarna nakazila posojilodajalcev v korist družbe B. d. d. v višini 6.500.000,00 EUR,

kot tudi z nadaljnjo porabo tako pridobljenih finančnih sredstev, ki vključuje med drugim tudi že omenjeni nakup delnic ... od družbe G. d. d., pomagal v pravkar navedenem obsegu obdolženemu H. H. pri izvrševanju nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1, pri čemer se njegov naklep ter s tem povezano zavedanje, da z opisanim ravnanjem pomaga obdolženemu H. H. pri omenjenem kaznivem dejanju, zrcali zlasti v njegovem vedenju, da družba B. zaradi svoje prezadolženosti in s tem povezanega presežka svojih obveznosti nad svojim razpoložljivim premoženjem, prevzetih obveznosti po zgoraj citiranih posojilnih pogodbah ne bo sposobna poravnati, pa je navkljub takšnemu zavedanju v mesecu novembru 2008 začel s sklepanjem posojilnih pogodb ter s takšno finančno politiko družbe, ki jo je kot njen direktor vodil, nadaljeval iz meseca v mesec vse do izteka meseca junija 2009 na način in v obsegu, kot to izhaja iz zgoraj podane dinamike posojilnih tokov ne glede na dejstvo, da družba B. d. d. ni bila v stanju vrniti posojila niti iz vsakokratne predhodno sklenjene posojilne pogodbe niti zagotoviti zgoraj omenjenim posojilodajalcem kakršne koli ustrezne oblike zavarovanja ter nenazadnje tudi v zavedanju, da so se na družbi B. d. d. z delom tako pridobljenih finančnih sredstev izvršili tudi nakupi delnic ... od družbe G. d. d. najmanj v višini 20.000.000,00 EUR, ki so bili na prikrit način financirani v izrecnem nasprotju z določilom 248. člena ZGD-1, ki take transakcije prepoveduje,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje pomoči pri nadaljevanem kaznivem dejanju po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 ter 38. členom KZ-1.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov, proračun.

Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanci F. d. d., Č. d. d., E. d. d., D. d. d. in C. d. d. s premoženjskopravnimi zahtevki napotijo na pravdo.

II. Pritožbi obtoženega H. H. in pritožbama njegovega zagovornika se delno ugodi in se glede tega obtoženega izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se mu določena kazen zniža

na 3 (tri) leta in 10 (deset) mesecev zapora,

zniža pa se mu tudi

enotna kazen

na 9 (devet) let in 5 (pet) mesecev zapora.

III. V preostalem se pritožba obtoženega H. H. in pritožbi njegovega zagovornika, v celoti pa pritožba zagovornikov pravne osebe I. d. o. o. zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Obtožena pravna oseba I. d. o. o. je dolžna plačati sodno takso v znesku 2.100,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Medtem ko je obtoženčevo ravnanje s položaja direktorja krovne koncernske družbe pomembno zaradi izpolnitve objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja, je njegov položaj večinskega lastnika koncerna ključen za razumevanje motiva za kaznivo dejanje ter za presojo poslovnih potez s kaznivim dejanjem prikrajšanih hčerinskih podjetij. Obtoženčeva funkcija v krovni družbi je bila uporabljena kot sredstvo za evidentno zlorabo položaja v odvisni družbi, kjer je obtoženec prav tako opravljal funkcijo direktorja, vse v očitnem konfliktu interesov. Ravnanje obtoženca, pravno opredeljeno kot storilstvo, mora biti presojano v vsej celovitosti, tako z vidika obvladujočih procesov v strukturi dejanskega koncerna, v časovnem pogledu, kot tudi glede posameznih izvršitvenih ravnanj. Ob osredinjenju interesa za načrtno vzpostavitev finančnih tokov v koncernskem sistemu izključno v osebi obtoženca, kriminalna količina njegovih ravnanj ustreza opredelitvi storilstva v okvirih očitanega kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1.

Ob sprejemanju dokazne ocene izpodbijane sodbe, da so bili predstavniki družb posojilodajalk glede okoliščin plasiranja posojil zavedeni s strani obtoženega, z dajanjem posojil niso izpolnili subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1 oziroma subjektivne biti dejanja. Upoštevaje pravilo akcesornosti udeležbe pa obtoženec, ki jim je kreditiranje družb posojilojemalk odredil, ne more veljati za napeljevalca, saj domnevni "glavni storilci", ki to niso, sploh niso izpolnili biti kaznivega dejanja.

Razpolaganje pravne osebe s protipravno premoženjsko koristjo kot temelj njene odgovornosti po 3. točki 4. člena ZOPOKD mora že pojmovno hkrati pomeniti tudi neko vrsto prispevka njenih vodstvenih ali nadzornih organov h kaznivemu dejanju, kar se odrazi v kombinaciji z drugimi temelji odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. V situacijah, ko v pravni osebi ni organa, ki bi vodil ali nadziral storilca, ni mogoče identificirati posebnega, ločenega avtorstva in vsebine prispevka pravne osebe v razmerju do storilčevega kaznivega dejanja. Že zavestna (naklepna) odločitev obtoženca kot direktorja družbe, da bo protipravno ravnal, pomeni sprejem ter (v tej zadevi) nato tudi izvršitev protipravnega sklepa vodstvenega organa pravne osebe, kar je temelj njene odgovornosti za kaznivo dejanje po 1. točki 4. člena ZOPOKD.

V opisu kaznivega dejanja, ki je očitano pomočniku, morata biti tako pomočnikovo izvršitveno ravnanje kot dejanje glavnega storilca konkretizirani do te mere, da je mogoče že iz samega opisa razbrati, ali pomočnikovo ravnanje pomeni prispevek, podporo in podobno olajšanje storitve kaznivega dejanja glavnemu storilcu. Naklep pomočnika je dvojen, zajeti mora tako ravnanje pomoči kot tudi ravnanje glavnega storilca, zato mora biti subjektivni odnos pomočnika v opisu dejanja konkretiziran v razmerju do izvršitvenega ravnanja glavnega storilca, ne le do prikrajšanih družb.