TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. M.V. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

V zvezi z uveljavljano kršitvijo kazenskega zakona obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obsojenca, pri čemer trdi, da je obsojenec ravnal v silobranu, kar dokazujejo poškodbe, ki jih je zadobil, vendar pa je sodišče kljub temu v celoti verjelo izpovedbi priče M.M., iz katere pa izhaja, da obsojenec ni bil poškodovan. Tako izvajanje zagovornika obsojenca pa ne pomeni obrazlaganja zatrjevane kršitve kazenskega zakona (v 372. členu ZKP je določeno, kdaj je podana kršitev kazenskega zakona), pač pa pomeni uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu II.odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.