IZREK
I. Pritožbama prve in druge toženke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v 1. točki izreka tako, da se glede prve in druge toženke zavrne tožbeni zahtevek, da sta prva in druga toženka (nerazdelno s tretjim tožencem) dolžni plačati tožniku:
- znesek 3.144,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 753.480,00 SIT za čas od dne 3.9.2000 do 31.12.2006, od zneska 3.294,44 EUR pa za čas od 1.1.2007 do dne plačila,
- znesek 3.596,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 861.840,00 SIT za čas od dne 4.9.2001 do 31.12.2006, od zneska 3.596,39 EUR pa za čas od dne 1.1.2007 do dne plačila,
- znesek 4.516,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 1.082.340,00 SIT za čas od 25.8.2002 do 31.12.2006, od zneska 4.516,52 EUR pa za čas od dne 1.1.2007 do dne plačila.“.
II. V preostalem se pritožbi prve in druge toženke, pritožba tožnika pa v celoti, zavrnejo in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožnik in druga toženka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem na to, da bo tudi druga oseba ravnala enako skrbno. Če je torej prva toženka pričakovala, da bo namesto nje druga toženka preverila tožnikov naslov v centralnem registru prebivalstva, je s tem prevzela nase riziko, da druga toženka morebiti ne bo vestno opravila te svoje dolžnosti.
Za oceno pričakovanega dobička so odločilne razmere v času škodnega dogodka. Tožnikova škoda je nastala 17.4.2000, ko so bile protipravno prodane njegove delnice, medtem ko je do prevzema L. prišlo jeseni leta 2002, torej več kot dve leti in pol kasneje. Ni dvoma, da 17.4.2000 nobena od pravdnih strank ni mogla pričakovati, sploh pa ne utemeljeno, da bo prišlo do prevzema L. in da bo zato vrednost spornih delnic skoraj trikrat višja od cene, po kateri so bile prodane. Splošno je znano, da so bili leta 2000 prevzemi gospodarskih družb pri nas redek, če že ne izjemen pojav. O tem, da bi tožnik sprejel N.-jevo prevzemno ponudbo in svojih delnic ne bi prodal že prej ali pozneje, dokler so še kotirale na borzi, je z večjo ali manjšo verjetnostjo mogoče sklepati šele s sedanjega časovnega gledišča, ki pa, kot že navedeno, ne more biti podlaga za oceno, ali je bilo izgubljeni dobiček mogoče utemeljeno pričakovati. Tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova torej nima pravne podlage.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.