3839. Odlok o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
-
Negova – Grad (EŠD 484).
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Grajske stavbe so izjemno pričevalne in kažejo razvoj srednjeveškega utrjenega bivališča 15. stoletja v rezidenco plemenitašev ter samostojno ekonomijo. Grad je izjemna prostorska dominanta nad dolino Krčovine in Ščavnice, oblikuje naselje Negova. Je pomembna utrjena točka ob vzhodnem robu slovenske meje.
Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1190/5, 1190/6, 1190/7, 1190/8, 1191/1, 1191/2, 1191/3, 1191/4, 1192, 1193, 1194/1, 1194/3 (del), 1194/4, 1195, 1196, 1197, 1199, 1200, vse k. o. Negova.
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 300 m od obstoječih obodnih zidov gradu ter vsa robna območja v širši okolici gradu, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.