TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama krije stroške pritožbe, dolžna pa je povrniti toženim strankam stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.714,84 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Utemeljenost zahtevka tožeče stranke je odvisna od vprašanja, ali so bile sporne delnice v času, ko je do omenjenega prenosa delnic prišlo, dejansko vinkulirane, ali pa so bile prosto prenosljive. Pravni temelj takšne omejitve je bil statut tožeče stranke in takrat veljavne določbe ZGD. Po ureditvi pred novelo ZGD-F, je tako po 2. odstavku 233. člena ZGD statut lahko določal razloge za odklonitev dovoljenja za prenos, določitev teh razlogov pa ni bila pogoj za veljavnost vinkulacije delnic. Po novi ureditvi – ZGD-F pa ima določba statuta o vinkulaciji delnic pravni učinek samo v primeru, če statut določa tudi razloge, zaradi katerih sme pristojni organ družbe odkloniti dovoljenje za prenos delnic.

Tudi če statut določa, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe, hkrati pa ne določi utemeljenih razlogov, zaradi katerih lahko družba odkloni dovoljenje, statutarna določba o vinkulaciji delnic nima pravnega učinka omejitve prenosljivosti delnic in so zato te prosto prenosljive.