Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS019830 - prenehanje obveznosti - pobot (kompenzacija) - izjava o pobotu (tudi procesna vprašanja)
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS019830
IZVOR, AVTOR
VGSH Pž 1344/82, 25.1.1983
OBJAVA
Pregled VSH 23/84 str.268
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Hrvaška
SIMILARDOCS
VS005951 ^^^ VS013475 ^^^ VS016197
INSTITUT VSRS
prenehanje obveznosti - pobot (kompenzacija) - izjava o pobotu (tudi procesna vprašanja)
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO
BESEDILO
PREVOD:
Dolžnik ima pravico pobotati terjatev, ki jo ima proti upniku s
terjatvijo, ki jo ima ta proti njemu, če sta terjatvi sposobni za
pobotanje (npr. če glasita na denar in sta dospeli). Vendar pobot ne
nastane sam po sebi takoj ko se stečejo pogoji zanj tj. avtomatično.
Potrebna je določena aktivnost, in sicer nedvomna izjava dolžnika
upniku, da uveljavlja pobot. To je tkim. materialna kompenzacija
(compensatio civilis) , urejena v 336. in 337. čl. ZOR. Obstaja pa
tudi tkim procesna kompenzacija (compensatio per judicem). To je
toženčev ugovor v pravdi zaradi pobota z nasprotno terjatvijo
tožnika. Toženec lahko uveljavlja ta ugovor samo pred prvostopnim
sodiščem, in ne v pritožbi (2. odst. 352. čl. ZPP).
ORIGINAL:
Dužnik ima pravo izvršiti prijeboj (kompenzaciju) potraživanja koja
ima prema vjerovniku s onim što ovaj potražuje od njega ako su oba
potraživanja kompenzabilna (npr. ako oba potraživanja glase na novac
i ako su dospjela). Medjutim, prijeboj ne nastaje sam po sebi čim se
za to steknu uvjeti, tj. nema automatizma nego je potreban odredjeni
aktivitet sudionika, i to tako da dužnik nedvojbeno izjavi vjerovniku
da izvrši prijeboj. To je tzv. materijalna kompenzacija (compensatio
civilis) predvidjena odredbama čl. 336. i 337. zakona o obveznim
odnosima. Postoji i tzv. procesna kompenzacija (compensatio per
judicem). To je tuženikov prigovor stavljen u parnici radi prebijanja
tuženikove protutražbine tužiteljevom tražbinom. Tuženik kao dužnik
može taj prigovor istaći u parničnom postupku samo pred prvostepenim
sudom, ali ne i u žalbi (čl. 352. st. 2. ZPP).
Dolžnik ima pravico pobotati terjatev, ki jo ima proti upniku s
terjatvijo, ki jo ima ta proti njemu, če sta terjatvi sposobni za
pobotanje (npr. če glasita na denar in sta dospeli). Vendar pobot ne
nastane sam po sebi takoj ko se stečejo pogoji zanj tj. avtomatično.
Potrebna je določena aktivnost, in sicer nedvomna izjava dolžnika
upniku, da uveljavlja pobot. To je tkim. materialna kompenzacija
(compensatio civilis) , urejena v 336. in 337. čl. ZOR. Obstaja pa
tudi tkim procesna kompenzacija (compensatio per judicem). To je
toženčev ugovor v pravdi zaradi pobota z nasprotno terjatvijo
tožnika. Toženec lahko uveljavlja ta ugovor samo pred prvostopnim
sodiščem, in ne v pritožbi (2. odst. 352. čl. ZPP).
ORIGINAL:
Dužnik ima pravo izvršiti prijeboj (kompenzaciju) potraživanja koja
ima prema vjerovniku s onim što ovaj potražuje od njega ako su oba
potraživanja kompenzabilna (npr. ako oba potraživanja glase na novac
i ako su dospjela). Medjutim, prijeboj ne nastaje sam po sebi čim se
za to steknu uvjeti, tj. nema automatizma nego je potreban odredjeni
aktivitet sudionika, i to tako da dužnik nedvojbeno izjavi vjerovniku
da izvrši prijeboj. To je tzv. materijalna kompenzacija (compensatio
civilis) predvidjena odredbama čl. 336. i 337. zakona o obveznim
odnosima. Postoji i tzv. procesna kompenzacija (compensatio per
judicem). To je tuženikov prigovor stavljen u parnici radi prebijanja
tuženikove protutražbine tužiteljevom tražbinom. Tuženik kao dužnik
može taj prigovor istaći u parničnom postupku samo pred prvostepenim
sudom, ali ne i u žalbi (čl. 352. st. 2. ZPP).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.