TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

1. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 27.474,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.5.2013 dalje.

2. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 27.474,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.1.2015 dalje.

3. Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova zakonitih zamudnih obresti od glavnice 27.474,80 EUR za čas od 10.5.2011 do 25.1.2013.

4. Terjatvi iz 1. in 2. točke se pobotata na dan 25.1.2013 in je po opravljenem pobotu tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 4.264,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.1.2013 do plačila, v 15 dneh.

5. Vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 741,00 EUR v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, zastaranje začne teči po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral opraviti dejanje, potrebno za nastanek dospelosti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je zastaranje terjatve tožene stranke pričelo teči po izteku primernega roka za izdajo računa, ki ga je določilo v trajanju 8 dni od odstopa od pogodbe.

Določilo 314. člena OZ določa izjemo od načelne prepovedi sodnega uveljavljanja zastarane terjatve in ga je treba spoštovati tako pri procesnem kot pri materialnopravnem pobotanju.