TFL Vsebine / TFLGlasnik

Kar zadeva delovanje podzemlja, rekli bi mafije, ni Slovenija nobena izjema. Pod Triglavom je najmočnejša črnogorska mafija, a o tem se v uradnih krogih ne govori na glas. Govorimo pač o organiziranih kriminalnih združbah. Glasnejši namig o mafijah se pojavi, ko se zgodi kakšen »spektakularen« umor – kot recimo pred dnevi na Viču v Ljubljani. Takrat je zamaskirani morilec sredi belega dne na cesti ustrelil 34-letnega Igorja Mančića, ki naj bi bil v sporu s slovenskim delom razvpitega črnogorskega kavaškega klana. Vodilnim te slovenske celice se v Ljubljani sojenje šele dobro začenja.

Ob tem je nujna zgovorna primerjava z na las podobnim umorom, ki se je pred 25 leti, 3. junija 1998, prav tako sredi belega dne zgodil v Latino baru v Zupančičevi jami v Ljubljani. Pod strelom še neznanega storilca je na kraju dogodka umrl takrat 41-letni Veselin Jovović, neuradni lider črnogorske mafije na Slovenskem.

A streljanje na Viču je le ena od zgodb organiziranega kriminala v Sloveniji, ki so se zgostile ob izteku minulega tedna. Umor Igorja Mančića je zasenčil vse pohvale vreden uspeh slovenskih kriminalistov, ki so v sodelovanju z avstrijskimi kolegi končali dve leti trajajočo preiskavo. V tej so razbili mednarodno kriminalno združbo, ki je trgovala z drogo na širšem območju Slovenije, Avstrije in Italije. Za več kot 200 različnih kaznivih dejanj so ovadili 49 ljudi, 15 se jih je znašlo v priporu. Kriminalna združba je iz Severne Evrope v Slovenijo tihotapila prepovedani kokain, sama pa je proizvajala amfetamin in tudi konopljo.

Nato je pred koncem tedna sledila še nepričakovana skromna zmaga tožilstva. Prvoobtoženi v primeru Balkanski bojevnik Dragan Tošić je na ponovljenem sojenju priznal krivdo, enako je storila večina soobtoženih. Sodnica je že sprejela Tošićevo priznanje in priznanje Jakoba Remškarja, preostale naj bi obravnavali v teh dneh. Tožilstvo predlaga kazen v višini že prestanih kazni v zaporu. Štirje z Draganom Tošićem na čelu so doslej v zaporu prebili že dobrih šest let. Poslej so svobodni ljudje. V primerjavi s 15 leti, kolikor je denimo za Tošića zahtevalo tožilstvo, bi rekli pirova zmaga. A ne v primerjavi s ceno, če bi zadeva zastarala, kot smo bili še nedavno prepričani, da bo. Sledile bi zahteve po astronomskih odškodninah. Tožilstvo je bilo pred zares težko odločitvijo.

»Pospravljamo tuje smeti. Energijo razdajamo za tuje probleme, trgovina z mamili pred slovenskimi šolami pa cveti …«

Tako se je pred davnimi dvanajstimi leti hudoval Mitja Klavora, upokojeni šef slovenskih kriminalistov. Spomnimo se, pisal se je 10. maj 2011, ko je proti sodišču prvič zahrumela dobro organizirana in varovana kolona policijskih vozil. Na sodišče so prvič pripeljali balkanske bojevnike. In tako vsak torek in četrtek mesec za mesecem, ko smo, kot je bil prepričan Klavora, pred slovenskim sodiščem in s slovenskim proračunskim denarjem reševali italijanske in tudi srbske probleme, saj so obtoženi domnevno po nalogu srbskega narkokralja Darka Šarića tihotapili kokain iz Južne Amerike v Italijo.

»Vedno znova sem prepričan, da slovenska policija ni ne dimenzionirana in ne dizajnirana za takšne zadeve,« je bil prepričan Klavora.

David Antolovič, direktor uprave kriminalistične policije pri generalni policijski upravi, kajpada nima takšnega mnenja o policiji, ki jo vodi, in je težave policije ponazoril s sodobnim jezikom. Na tiskovni konferenci ob velikem razkritju je namreč med drugim dejal, da kriminalistična policija v tovrstnih zahtevnih preiskavah zbira dokaze z velikimi težavami. »To se je izkazalo tudi v tej konkretni zadevi, ko zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije ‒ z uporabo različnih platform za šifrirano medsebojno komunikacijo ‒ določenih posebnih preiskovalnih ukrepov po sedanji zakonski ureditvi ni več mogoče učinkovito izvajati.«

V kriminalistični policiji namreč že vrsto let opozarjajo, da je treba zakonsko ureditev ustrezno posodobiti in slediti razvoju informacijske tehnologije. Pri tem ne gre za dodatna policijska pooblastila, ampak za zakonsko ureditev načina izvajanja že obstoječih in v zakonu dopustnih ukrepov.

»Kriminalistična taktična iznajdljivost zakonitega zbiranja dokazov se v nadaljnjih sodnih postopkih razkriva in z njo so osumljenci seznanjeni, zato je za nadaljnje preiskovanje delovanja sodobnih organiziranih kriminalnih združb omenjena zakonska posodobitev nujna, in to v najkrajšem možnem času,« je poudaril Antolovič.

Šef slovenskih preiskovalcev za organizirani kriminal Damjan Apollonio, karierni kriminalist z več kot 30-letnimi izkušnjami, je k temu nehote v nekem drugem intervjuju dodal: »Ne smemo si metati peska v oči, razbitje ene združbe ne pomeni, da smo prepovedano drogo odstranili s trga, ampak le, da bo te posle prevzela druga združba in nadaljevala preprodajo.«

S kakšnimi težavami z dokazovanjem se bo spopadalo tožilstvo, bomo lahko ocenjevali že na prvi obravnavi kriminalcev z Gorenjske. Takrat bo najmanj 14 dobro plačanih odvetnikov začelo iskati zanke in možnosti za zavlačevanje. A o tem kdaj drugič. Pri balkanskih bojevnikih so bili odvetniki z izkupičkom le delno uspešni.