IZREK
I. Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:
Tožbeni zahtevek, ki glasi:
„1. Ugotovi se, da obstaja izločitvena pravica tožeče stranke na nepremičnini s parc. št. ..., vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. ... k.o.... do 1/1.
Podredno:
Prva tožena stranka priznava izločitveno pravico tožeče stranke na nepremičnini s parc. št. ..., vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št.... k.o. ....
2. Zemljiškoknjižni vpis Okrajnega sodišča v Mariboru o vknjižbi skupne lastnine pri nepremični s parc. št. ..., vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. ... k.o. ... z dne 17. 2. 2005, Dn. št. 4621/1998, ni veljaven.
3. Pri nepremičnini s parc. št. ..., vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. ... k.o. ... se izbriše vknjižba skupne lastnine v korist toženih strank z dne 17. 2. 2005, Dn. št. 4621/1998.
4. Ugotovi se, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine s parc. št. ..., vpisane v zemljiškoknjižnem vložku ..., k.o. ..., do 1/1.
5. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene sodno odmerjene pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka, določenega s sodbo sodišča prve stopnje dalje do plačila.“
se zavrne.
II. Tožeča stranka je dolžna povrniti prvi toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 6.038,66 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.
III. Tožeča stranka je dolžna povrniti drugi toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 5.949,00 EUR,v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.“
IV. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Po presoji sodišča druge stopnje razlaga določb 48. do 51. člena ZZLPPO ne omogoča drugačnega razumevanja načina privatizacije, kadar gre za stvari in pravice, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov in zavarovane s predlogi začasne odredbe, da je pogoj za izvedbo privatizacije pravnomočen zaključek denacionalizacijskega postopka.
To pomeni, da lastninsko pravico na sredstvih in delnicah v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, zavarovanimi s predlogi za izdajo začasne odredbe, pridobi Slovenska razvojna družba oziroma tožeča stranka kot njena pravna naslednica, šele z zaključkom denacionalizacijskega postopka in samo, če je zahteva upravičencem pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.