TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, odločba sodišča druge stopnje se v II.1. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 29. 5. 2012 delno spremeni:

1. v izpodbijani II. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zneska 1,365.023,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi,“,

v III.2. točki izreka pa se odločba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi:

„III. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdi:

2. v izpodbijani II. točki izreka v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki plača znesek 941.262,26 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 15.523,00 EUR v višini 15.523,00 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 32.197,26 EUR v višini 32.197,26 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 82.410,33 EUR v višini 82.410,33 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 57.682,82 EUR (13,823.110,98 SIT) od 31. 12. 2002 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 753.448,85 EUR (180,556.482,41 SIT) od 7. 10. 2002 dalje do plačila.“

V preostalem delu se revizija zavrne.

Vsaka stranka krije sama svoje stroške vsega postopka.

Novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva je hkrati tudi posebno. Za veljavnost pooblastila je dovolj podpis pooblastitelja.

Zahtevek za plačilo odškodnine in za vključitev CD-ROM-a sta medsebojno povezana zahtevka, saj oba zahtevka izvirata iz istega življenjskega dogodka in skupaj predstavljata zaokroženo celoto.

ZOR oziroma sedaj OZ v določbah o povzročitvi škode med drugim ureja odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek. V prvem odstavku 156. člena ZOR oziroma prvem odstavku 133. člena OZ določa, da lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost. Tožbeni zahtevek za vključitev CD-ROM-a po svoji vsebini smiselno predstavlja ravno takšen odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek.

Za ugotovitev višine izgubljenega dobička je treba opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če oškodovalčevega dejanja ne bi bilo (tretji odstavek 189. člena ZOR oziroma tretji odstavek 168. člena OZ). V ta namen je treba oblikovati hipotetični scenarij (scenarij „nekršitve“). Nemogoče je vedeti, kako bi se trg razvijal v odsotnosti kršitve pravil konkurenčnega prava, zato se hipotetični scenarij po svoji naravi opira na vrsto predpostavk. K oblikovanju hipotetičnega scenarija je mogoče pristopiti na različne načine; pomembno vlogo igrajo razpoložljivi podatki oziroma procesno gradivo v posameznem primeru. V takšnih primerih se višine škode praviloma ne da ugotoviti na način, kot ga sicer poznamo v odškodninskem pravu, oziroma bi bilo to mogoče samo z nesorazmernimi težavami, zato ima sodišče pooblastilo zakonodajalca, da odloči po prostem preudarku (216. člen ZPP). S pomočjo določbe 216. člena ZPP se tako oškodovancu v določenih primerih, tudi na področju kršitev pravil konkurenčnega prava, olajša dokazovanje višine škode. V primeru določanja višine odškodnine po prostem preudarku prisojanje višine odškodnine pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, dejansko stanje.

V obravnavanem primeru je bila opravljena primerjava donosnosti oškodovanega podjetja z donosnostjo v primerljivem podjetju, pri čemer je primerljivo podjetje v obravnavanem primeru samo takšno podjetje, ki zaradi zlorabe ni utrpelo nobene škode, to pa je kršitelj sam, torej tožena stranka oziroma njena hčerinska družba S. d.o.o.

Dokazni predlog za postavitev izvedenca je treba v obravnavanem primeru razumeti ne le kot predlog, da izvedenec pregleda listine, ki se nahajajo v spisu, ampak tudi kot predlog, da vpogleda v listino, ki jo je stranka v postopku pravočasno predlagala kot dokaz in ki jo potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. V obravnavnem primeru je izvedenec listino, v katero je vpogledal (izkaz uspeha iz AJPES-a), priložil izvedenskemu mnenju, s čimer je bilo v postopku zagotovljeno tudi spoštovanje načela kontradiktornosti.